Primer 1:
Tukaj so uvožene različne datoteke glave, ki so »stddef.h«, »limits« in »iostream«. Definicije pogosto uporabljenih spremenljivk, tipov in kazalcev je mogoče najti v »stddef.h«, datoteka glave »limits« pa se uporablja kot konstante, ki predstavljajo meje integralnih tipov, kot so najmanjše in največje vrednosti za različne vrste podatkov. , ki so dostopni prek te datoteke glave. Nato je dodan »iostream«, ker so v njem definirane funkcije, ki se uporabljajo za vnos/izhod podatkov.
Po tem se tukaj doda imenski prostor »std«. Pod tem se prikliče metoda 'main()'. Znotraj tega postavimo »cout«, ki pomaga pri upodabljanju podatkov, ki jih bomo postavili sem. »Numeric_limits::max()« je vnesen, ker vrne najvišjo končno vrednost, ki jo lahko predstavlja številski tip »T«. Pomemben je za vsak omejen tip, vendar ne more biti negativen.
Koda 1:
#include
#include
#include
uporabo imenski prostor std ;
int glavni ( ) {
cout << 'Največja velikost size_t je ' << številske_omejitve :: maks ( ) << konec ;
}
Izhod:
Morda bomo opazili, da je zdaj upodobljena največja velikost vrste »T«, kar je zelo velika vrednost, kot je prikazano v nadaljevanju:
Primer 2:
Tukaj sta uvoženi dve datoteki glave, vključno z »limits« in »iostream. Ker so v njem definirane funkcije, potrebne za vnos in izhod podatkov, je tu dodan »iostream«. Nato se datoteka z glavo »limits« uporabi za dostop do konstant, ki opisujejo meje integralnih vrst, kot so najmanjše in največje vrednosti za različne vrste podatkov.
Nato je tu uveden imenski prostor »std« in poklicana je funkcija »main()«. Pod tem uporabljamo »INT_MAX« znotraj »cout« za upodobitev najvišje vrednosti zgornje meje celoštevilskega podatkovnega tipa v programiranju C++. Nato v naslednji vrstici uporabimo 'size_t', ki daje najvišjo vrednost.
Koda 2:
#include#include
uporabo imenski prostor std ;
int glavni ( ) {
cout << 'Največja cela vrednost: ' << INT_MAX << konec ;
cout << 'Velikost, ki jo ima funkcija size_t: ' << ( velikost_t ) 0 - 1 << konec ;
vrnitev 0 ;
}
Izhod :
Najprej se upodobi največja velikost celega števila, ki jo dobimo s pomočjo “INT_MAX”. Nato je upodobljena največja velikost, ki jo shrani »size_t« in jo dobimo s pomočjo »size_t« v tej kodi.
Primer 3:
Tukaj sta uvoženi dve datoteki glave, »climits« in »iostream«. Tu je vključen »iostream«, saj so v njem definirane funkcije, ki so potrebne za vnos in izhod podatkov. Nato se do konstant, ki opisujejo meje integralnih tipov, kot so najmanjše in največje vrednosti za različne tipe podatkov, dostopa z naslovno datoteko »climits«.
Tukaj je zdaj priklicana funkcija »main()« in naknadno uveden imenski prostor »std«. Pod tem uporabljamo »INT_MAX« znotraj »cout« za izpis zgornje meje največje vrednosti celoštevilskega podatkovnega tipa v programiranju C++. Pod tem uporabljamo »INT_MIN«, ki vrne nižjo vrednost podatkovnega tipa »int«. Nato uporabimo »size_t«, ki daje največjo vrednost, ki jo shrani v naslednji vrstici:
Koda 3:
#include#include
uporabo imenski prostor std ;
int glavni ( ) {
cout << 'Največja cela vrednost: ' << INT_MAX << konec ;
cout << 'Najmanjše celo število: ' << INT_MIN << konec ;
cout << 'Velikost, ki jo ima funkcija size_t: ' << ( velikost_t ) 0 - 1 << konec ;
vrnitev 0 ;
}
Izhod:
Najprej se prikaže največja velikost celega števila, ki jo dobimo s pomočjo “INT_MAX”. Drugič, prikazana je najmanjša velikost celega števila, ki jo dobimo s pomočjo “INT_MIN”. Nato se s pomočjo »size_t« v tej kodi upodobi največja velikost, ki jo shrani »size_t«.
Primer 4:
Datoteke glave, vključene v to kodo, so »cstddef«, »iostream« in tudi »array«. Te datoteke glave so vključene, da lahko uporabimo tiste funkcije, katerih definicije so definirane v teh datotekah glave. Datoteka glave »matrike« je dodana tukaj, saj moramo delati z »matrikami« in funkcijami v tej kodi. Tukaj deklariramo spremenljivko »my_sVar« s »const size_t« in jo inicializiramo z vrednostjo »1000«, da upodobimo njeno velikost.
Po tem deklariramo tudi matriko »num[]« podatkovnega tipa »int« in posredujemo »my_sVar« kot njeno velikost. Nato uporabimo funkcijo “size_of()”, v katero postavimo spremenljivko “num” kot parameter in jo shranimo v spremenljivko “my_size” tipa “size_t”. Nato uporabimo »cout« in tukaj vnesemo »SIZE_MAX«, tako da upodobi največjo velikost spremenljivke »my_sVar«.
Nato prikažemo elemente matričnega tipa v manjših številkah. Izberemo ga samo tako, da prikaže 10 kot 1000, kar je preveč, da bi se prilegalo izhodu. Z uporabo tipa »size_t« začnemo pri indeksu 0, da pokažemo, kako se lahko »size_t« uporablja za indeksiranje in štetje. Ker se bodo števila zmanjšala, je matrika prikazana v padajočem vrstnem redu, ko smo v kodo postavili »–a«.
Koda 4:
#include#include
#include
uporabo imenski prostor std ;
int glavni ( ) {
konst velikost_t my_sVar = 1000 ;
int na enem [ my_sVar ] ;
velikost_t moja_velikost = sizeof ( na enem ) ;
cout << 'Največja velikost my_sVar = ' << SIZE_MAX << konec ;
cout << 'Pri delu z nizom števil je tip size_t naslednji.' ;
niz < velikost_t , 10 > moj_arr ;
za ( velikost_t a = 0 ; a ! = moj_arr. velikost ( ) ; ++ a )
moj_arr [ a ] = a ;
za ( velikost_t a = moj_arr. velikost ( ) - 1 ; a < moj_arr. velikost ( ) ; -- a )
cout << moj_arr [ a ] << ' ' ;
vrnitev 0 ;
}
Izhod:
Najprej upodobi največjo velikost spremenljivke in nato upodobi matriko v padajočem vrstnem redu.
Primer 5:
Ta koda vključuje datoteke glave »cstddef«, »iostream« in »array«. Ker ta koda zahteva, da delamo z »matrikami« in funkcijami, je datoteka glave »matrike« postavljena sem. Za upodobitev velikosti spremenljivke »var« jo tukaj deklariramo z vrednostjo »const size_t« in inicializiramo s »1000«. Tukaj je nato upodobljena največja velikost spremenljivke »var«, saj smo uporabili funkcijo »cout« in v tem polju podali »SIZE_MAX«.
Nato poskušamo elemente matričnega tipa prikazati v manjših količinah. Do zdaj smo se odločili samo za prikaz 20, ker bi 1000 zapolnilo izpis. Pokažemo, kako se lahko »size_t« uporablja tako za indeksiranje kot za štetje z uporabo tipa »size_t« in z začetkom pri indeksu 0. Matrika je nato prikazana v padajočem vrstnem redu, ker se bodo števila zmanjšala, kot kaže postavitev »–a« v naslednjo kodo:
Koda 5:
#include#include
#include
uporabo imenski prostor std ;
int glavni ( ) {
konst velikost_t je bil = 1000 ;
cout << 'Največja velikost var = ' << SIZE_MAX << konec ;
cout << 'Tip size_t, uporabljen z nizom številk, je podan kot ' ;
niz < velikost_t , dvajset > array_num ;
za ( velikost_t jaz = 0 ; jaz ! = array_num. velikost ( ) ; ++ jaz )
array_num [ jaz ] = jaz ;
za ( velikost_t jaz = array_num. velikost ( ) - 1 ; jaz < array_num. velikost ( ) ; -- jaz )
cout << array_num [ jaz ] << ' ' ;
vrnitev 0 ;
}
Izhod :
Upodobi matriko v padajočem zaporedju, potem ko upodobi spremenljivko na največjo velikost.
Zaključek
Vrsta »size_t« v programiranju C++ je bila temeljito raziskana v tem članku. Določili smo, da v naših kodah C++ uporabljamo »size_t«, saj shranjuje svojo največjo vrednost. Pojasnili smo tudi, da je tip brez predznaka in ne more biti negativen. Predstavili smo kode programiranja C++, kjer smo uporabili »size_t«, nato pa njihove rezultate upodobili v tem članku.