Funkcija C++ string::at().

Danes bomo preučevali eno od metod C++ string at() in uporabili bomo različne primere, da pokažemo, kako preoblikovati metode string at() v jeziku C++.

Kot vemo, gre za objektno usmerjen programski jezik, ki daje programom jasno strukturo, kar omogoča branje kode znotraj istega programa. C++ je razmeroma osnovni in lahko razumljiv jezik.

Uvod

V C++ je sveženj različnih znakov ali elementov vsebovan v enem od podatkovnih tipov C++, ki se imenuje niz, obdan z dvojnimi narekovaji. Niz C++ izvaja široko paleto metod in metoda at() je ena izmed teh metod. Metoda string at() se uporablja za dostop do natančnega položaja znaka ali elementa iz niza. Preprosto povedano, z metodo at() lahko dostopamo do posameznega znaka iz celotnega vhodnega niza na določeni lokaciji. Zdaj pa se pogovorimo o metodi at() in poglejmo, kako ta metoda deluje.

Sintaksa

Tukaj je sintaksa metode string at(), ki nam pomaga razumeti, kako jo izvajamo. Za klic metode string at() najprej napišemo vnaprej določeno ključno besedo, ki je »char«. Prevajalniku bo povedal, da dostopamo do znaka iz niza vhodnih znakov. Nato bomo zapisali ime spremenljivke vhodnega niza (spremenljivka, kamor smo shranili vhodni niz) in ga združili z metodo at(). V metodi aSt() bomo posredovali nekaj argumentov.

Parameter

idx: številko indeksa vhodnega niza, od koder želimo dostopati do elementa vhodnega niza. Ne pozabite, da bo številka indeksa manjša ali enaka dolžini vhodnega niza.

size_type: nepredznačeno celo število, ki se uporablja za prikaz velikosti katerega koli predmeta v bajtih.

Povratna vrednost

V zameno bomo dobili natančno lokacijo znaka vhodnega niza, nato pa lahko dostopamo do znaka s posredovanjem številke indeksa v metodi at().

Napake in izjeme

Nobena izjema ni, če vnesemo vrednost indeksa znaka niza, ki je manjša ali enaka dolžini vhodnega niza. Če posredujemo indeks, ki je večji od dolžine vhodnega niza, bo vržena izjema izven obsega.

Primer 01

Zdaj pa začnimo razlagati naš prvi in ​​preprost primer metode string at(). Za implementacijo našega programa potrebujemo kateri koli prevajalnik C++, združljiv z metodami nizov. Za kodiranje programa v C++ vedno potrebujemo osnovne knjižnice za uporabo manipulatorjev C++ v obstoječem programu. Prva knjižnica, ki jo uporabljamo v tem programu, je “#include ”. Znak »#« naroči prevajalniku, naj naloži datoteko glave, ključna beseda »include« vključi datoteko glave v program, »iostream« pa določa vnos podatkov od uporabnika in prikaz podatkov.

Za uporabo nizov in metod nizov v celotnem programu smo vključili drugo datoteko glave, ki je »#include «. Nato smo uporabili direktivo »using namespace std«, ki preprečuje, da bi razredi, funkcije in spremenljivke uporabljali isti kontekst v celotnem programu.

Po uvozu osnovnih knjižnic in direktiv preidemo na funkcijo main() programa. Funkcija main() se uporablja za pisanje dejanske vrstice kode, ki jo želimo implementirati, in pridobivanje rezultatov iz nje. V vrstici 8 smo deklarirali spremenljivko »str« tipa »string«, nato pa smo inicializirali niz znakov v spremenljivko »str«. Nato smo inicializirali še en niz znakov na isto spremenljivko »str« in ga natisnili z vnaprej določeno metodo cout() v C++.

Nato želimo pridobiti velikost niza, ki smo ga nedavno ustvarili. Za to smo poklicali funkcijo size() z veriženjem nizovne spremenljivke, ki je »str«, in celotno funkcijo posredovali metodi cout(), da jo lahko prikažemo. Nato želimo natisniti tudi inicializirano zmogljivost za niz vhodnih znakov. Za to bomo uporabili funkcijo capacity() z veriženjem spremenljivke 'str'. Inicializirali smo prvi niz, da bi iz njega pridobili zmogljivost niza.

Ko pridobimo velikost in kapaciteto niza vhodnih znakov, gremo naprej. Nato deklariramo drugo spremenljivko, »res«, tipa »char«, kar pomeni, da ustvarjamo spremenljivko znakovnega tipa. V to spremenljivko bomo shranili znak iz vhodnega niza, do katerega želimo dostopati. Zato bomo poklicali metodo at() in posredovali številko indeksa znaka v njej ter jo nato združili z vhodnim nizom »str«. Nato smo želeli element natisniti, zato smo uporabili metodo cout(), ki je vnaprej določena metoda C++, in vanjo posredovali spremenljivko »res«.

Kot je razloženo v metodi at(), lahko zamenjamo znak. Za zamenjavo vsakega znaka, do katerega smo dostopali, je; najprej bomo spremenljivko ali katerikoli simbol zapisali v en narekovaj in ga nato dodelili metodi at(), tako da najprej napišemo ime spremenljivke »str« in ga nato združimo z metodo at() ter posredujemo številko indeksa to. Nato ga bomo prikazali z uporabo metode cout().

Primer 02

Tukaj je drugi primer metode at() podatkovnega tipa niz v jeziku C++. Izvedba tega primera je enaka, kot smo jo implementirali zgoraj. Kljub temu je edina razlika v tem, da hkrati dostopamo samo do enega znaka. Tukaj dostopamo do celotnega vhodnega niza. Za to smo deklarirali spremenljivko »str« vrste niz in ji dodelili vhodni niz. Nato imamo še eno spremenljivko, »res«, tipa »int« in vanjo smo shranili dolžino niza. In potem imamo 'zanko for', tako da lahko natisnemo znake vhodnega niza enega za drugim v eni vrstici.

Tukaj je rezultat ilustracije nad glavo:

Zaključek

V tem uvodniku smo spoznali, kaj je metoda string at() in kako jo bomo uporabljali. Naučili smo se tudi sloga pisanja metode at() in skozi katere vrste napak in izjem bomo šli, če naredimo logične napake. Za celovito razlago vsake vrstice kode smo uporabili več ilustracij. Upam, da se boste iz te vadnice veliko naučili.