Postopek:
Ta članek sledi določenim korakom za dokončanje implementacije funkcije Map(). Prvi korak takoj po uvodu so podrobne informacije o sintaksi te funkcije, kjer se seznanimo s parametri funkcije. Nato rešimo nekaj primerov za izvedbo preslikave na različnih seznamih in nizih.
Sintaksa:
Ko uporabljamo katero koli funkcijo, moramo poznati njene parametre, da lahko kar najbolje izkoristimo to funkcijo v smislu izhoda, ne da bi se soočili s kakršnimi koli sintaktičnimi napakami, in da s funkcijo uspemo že na prvi poti. Kot smo v uvodu izvedeli, da funkcija NumPy uporabi funkcijo za elemente seznamov/matrik, ta funkcija za pravilno delovanje prevzame oba parametra. En parameter od obeh parametrov je »ime funkcije«, ki ga želimo uporabiti v matriki. Drugi parameter je 'iterable name', ki prevzame ime seznama ali matrike/iterable, na katerem želimo uporabiti funkcijo. Ta sintaksa je zapisana v nedotaknjeni obliki v naslednji vrstici:
Numpy. zemljevid ( ime_funkcije , seznam /iterable )
Povratna vrednost:
Funkcija vrne izhod kot posodobljene sezname/matriko po uporabi določene funkcije na izvirnem seznamu/matriki.
Primer 1:
Napišimo kodo Python za praktično predstavitev funkcije NumPy map() na podlagi sintakse, ki smo se je pravkar naučili. Implementacijo tega primera začnemo tako, da naše prevajalnike najprej pripravimo, da začnejo vanj pisati kodo za izvedbo. Najprej odprite prevajalnike in v njem ustvarite projekt. Nato ga shranite v želeni imenik v sistemih. Zdaj uvozite knjižnico »Numpy«, ki jo uporabljamo za izvajanje naše funkcije. Ta paket uvozimo kot »np«, tako da se ta np v kodi kliče kot nadomestek za NumPy.
Pomaknite se naprej in ustvarite polje, na katerem izvajamo funkcijo zemljevida. V ta namen imenujemo »np. matrika ([elementi matrike])”. Inicializirajte matriko z naključnimi elementi kot '[ 2, 6, 8]'. Za preslikavo definiramo funkcijo z imenom 'seštevanje', ki ima parameter 'število' in vrne vsoto tega števila z drugim številom, kot je '5'. Za preslikavo te funkcije dodajanja na elemente matrike uporabimo klicno metodo funkcije NumPy map() kot »np. zemljevid (ime_funkcije, polje)«. Parametrom te funkcije preslikave posredujemo »dodatek« kot ime_funkcije in »matriko« kot matriko. Podali smo program Python, ki ga lahko kopiramo in izvedemo, da preverimo izhod funkcije.
Funkcija zemljevida je vrnila izhod kot posodobljeno različico matrike po uporabi funkcije dodajanja za izvirno matriko.
Primer 2:
Recimo, da imamo seznam, ki vsebuje imena ljudi, in na podlagi imen moramo imenu dati naslove kot »g. ali Ms.« To lahko storite preprosto s funkcijo »NumPy map()«. Za inicializacijo primera uvozimo zahtevano knjižnico »NumPy«. Nato iz knjižnice uvozimo modul NumPy kot »np«. Po uvozu NumPy ustvarimo seznam z imeni »[»Sadia«, »Anum«, »Asim«]« in naslovi kot » [»Ms.«, »Ms.«, »Mr.«]. Definiramo funkcijo z imenom »uporabniško ime«, ki sprejme dva parametra kot »Naslov« in »Ime«. Povratna vrednost te funkcije je definirana tako, da doda »Naslov+Ime«. To funkcijo zdaj uporabimo na seznamih, ki smo jih ustvarili kot naslov in ime, pri čemer funkcijo pokličemo kot »zemljevid (uporabnik, naslov, ime)«. Preslikava je na način, da vrne kombinacijo imena z naslovom, kot smo definirali v funkciji “uporabniško ime”.
Imamo več načinov za pisanje tega primera s funkcijo zemljevida NumPy. Toda v tem primeru pišemo kodo z najpreprostejšo metodo, pri kateri posredujemo funkcijo map() z imenom funkcije, ki doda naslov in ime ter dva druga argumenta, ki bosta seznama z imeni in naslovi. Program za izvedbo tega primera je podan na prejšnji sliki, prikazan pa je tudi rezultat, ki je seznam z imeni in naslovi.
Zaključek
Zajeli smo vse potrebne informacije od uvoda v sintakso in praktične demonstracije, kako implementirati to funkcijo v programskem jeziku Python. Videli smo dva različna primera, kjer prvi pojasnjuje, kako dodati številko elementom matrike, drugi pa prikazuje, kako dodati naslov na seznam imen. Koda je implementirana v Spyder Ide platforme Python, ki je odprtokodno okolje za Python.