Dinamično polje je mogoče implementirati z uporabo vektorja v C++. Elemente lahko vektorju dodajamo na različne načine. Funkcija push_back() je eden od načinov za vstavljanje novega elementa na konec vektorja, ki poveča velikost vektorja za 1. Ta funkcija je uporabna, ko je treba vektorju dodati en element. Če podatkovni tip vektorja ne podpira vrednosti, ki jo posreduje argument te funkcije, bo ustvarjena izjema in podatki ne bodo vstavljeni. V tej vadnici je prikazan način vstavljanja podatkov v vektor s funkcijo push_back().
Sintaksa:
vektor :: porini nazaj ( vrsta_vrednosti n ) ;Vrednost n bo vstavljena na konec vektorja, če podatkovni tip vektorja podpira podatkovni tip n. Nič ne vrne.
Predpogoj:
Preden preverite primere te vadnice, morate preveriti, ali je prevajalnik g++ nameščen v sistemu ali ne. Če uporabljate Visual Studio Code, namestite potrebne razširitve za prevajanje izvorne kode C++ za ustvarjanje izvedljive kode. Tu je bila za prevajanje in izvajanje kode C++ uporabljena aplikacija Visual Studio Code. V naslednjem delu te vadnice so prikazane različne uporabe funkcije push_back() za vstavljanje elementov v vektor.
Primer-1: Dodajanje več elementov na koncu vektorja
Ustvarite datoteko C++ z naslednjo kodo za vstavljanje več elementov na konec vektorja s funkcijo push_back(). V kodi je definiran vektor treh vrednosti niza. Funkcija push_back() je bila poklicana trikrat, da vstavi tri elemente na konec vektorja. Vsebina vektorja bo natisnjena pred in po vstavitvi elementov.
//Vključi potrebne knjižnice
#include
#include
uporabo imenski prostor std ;
int glavni ( )
{
//Deklarirajte vektor vrednosti niza
vektor < vrvica > ptice = { 'Siva papiga' , 'Diamantni golob' , 'koktajl' } ;
cout << 'Vrednosti vektorja pred vstavljanjem: \n ' ;
//Ponovite vektor z uporabo zanke za tiskanje vrednosti
za ( int jaz = 0 ; jaz < ptice. velikost ( ) ; ++ jaz )
cout << ptice [ jaz ] << ' ' ;
cout << ' \n ' ;
/*
Na koncu vektorja dodajte tri vrednosti
z uporabo funkcije push_back().
*/
ptice. porini nazaj ( Mayna ) ;
ptice. porini nazaj ( 'papagaji' ) ;
ptice. porini nazaj ( 'kakadu' ) ;
cout << 'Vrednosti vektorja po vstavitvi: \n ' ;
//Ponovite vektor z uporabo zanke za tiskanje vrednosti
za ( int jaz = 0 ; jaz < ptice. velikost ( ) ; ++ jaz )
cout << ptice [ jaz ] << ' ' ;
cout << ' \n ' ;
vrnitev 0 ;
}
Izhod:
Po izvedbi zgornje kode se prikaže naslednji rezultat. Izhod pokaže, da so bili na koncu vektorja vstavljeni trije novi elementi.
Primer-2: Z vnosom vstavite vrednosti v vektor
Ustvarite datoteko C++ z naslednjo kodo, da vstavite element v prazen vektor tako, da vzamete vrednosti od uporabnika in uporabite funkcijo push_back(). V kodi je bil deklariran prazen vektor podatkovnega tipa integer. Nato zanka 'za' vzame 5 števil od uporabnika in jih vstavi v vektor s funkcijo push_back(). Vsebina vektorja bo natisnjena po vstavitvi.
//Vključi potrebne knjižnice#include
#include
uporabo imenski prostor std ;
int glavni ( )
{
//Deklarirajte celoštevilski vektor
vektor < int > intVector ;
//Deklariraj celo število
int število ;
cout << 'Vnesite 5 številk: \n ' ;
/*
Ponovite zanko 5-krat, da vstavite 5 celih vrednosti
v vektor s funkcijo push_back().
*/
za ( int jaz = 0 ; jaz < 5 ; jaz ++ ) {
prehranjevanje >> število ;
intVector. porini nazaj ( število ) ;
}
cout << 'Vrednosti vektorja po vstavitvi: \n ' ;
//Ponovite vektor z uporabo zanke za tiskanje vrednosti
za ( int jaz = 0 ; jaz < intVector. velikost ( ) ; ++ jaz )
cout << intVector [ jaz ] << ' ' ;
cout << ' \n ' ;
vrnitev 0 ;
}
Izhod:
Po izvedbi zgornje kode se prikaže naslednji rezultat. Izhod pokaže, da je bilo pet številk, vzetih od uporabnika, vstavljenih v vektor.
Primer-3: Vstavite vrednosti v vektor na podlagi specifičnega stanja
Ustvarite datoteko C++ z naslednjo kodo, da vstavite določena števila iz niza celih števil v prazen vektor. V kodi sta deklarirana prazen vektor in niz 10 celih števil. Zanka 'za' je bila uporabljena za ponavljanje vsake vrednosti matrike in vstavljanje števila v vektor s funkcijo push_back(), če je število manjše od 30 ali večje od 60. Vsebina vektorja bo natisnjena z uporabo funkcijo display_vector() po vstavitvi.
//Vključi potrebne knjižnice#include
#include
uporabo imenski prostor std ;
//Prikaži vektor
praznina prikazni_vektor ( vektor < int > številke )
{
//Izpis vrednosti vektorja z uporabo zanke
za ( avto on = številke. začeti ( ) ; on ! = številke. konec ( ) ; on ++ )
cout << * on << ' ' ;
//Dodaj novo vrstico
cout << ' \n ' ;
}
int glavni ( )
{
//Deklarirajte celoštevilski vektor
vektor < int > intVector ;
//Deklariraj niz števil
int myArray [ 10 ] = { 9 , Štiri, pet , 13 , 19 , 30 , 82 , 71 , petdeset , 35 , 42 } ;
/*
Ponovite zanko, da preberete vsak element matrike
in te vrednosti vstavite v vektor
ki so manjše od 30 in večje od 60
z uporabo funkcije push_back().
*/
za ( int jaz = 0 ; jaz < 10 ; jaz ++ ) {
če ( myArray [ jaz ] < 30 || myArray [ jaz ] > 60 )
intVector. porini nazaj ( myArray [ jaz ] ) ;
}
cout << 'Vrednosti vektorja po vstavitvi: ' << konec ;
prikazni_vektor ( intVector ) ;
vrnitev 0 ;
}
Izhod:
Po izvedbi zgornje kode se prikaže naslednji rezultat. Izhod pokaže, da so bila števila 9, 13, 19, 82 in 71 vstavljena v vektor.
Zaključek:
V C++ obstajajo številne funkcije za vstavljanje podatkov na začetek ali konec ali kateri koli določen položaj vektorja, kot so push_front(), insert() itd. Uporaba funkcije push_back() bo izbrisana po vadbi primerov, prikazanih v tej vadnici. .