Postopek
Ta članek bo prikazal praktično predstavitev metode za ustvarjanje uvedbe za Kubernetes. Za delo s Kubernetes se moramo najprej prepričati, da imamo platformo, kjer lahko izvajamo Kubernetes. Te platforme vključujejo: platformo Google Cloud, Linux/Ubuntu, AWS itd. Za uspešno izvajanje Kubernetesa lahko uporabimo katero koli od omenjenih platform.
Primer št. 01
Ta primer bo pokazal, kako lahko ustvarimo uvedbo v Kubernetesu. Preden začnemo z uvajanjem Kubernetes, bi morali najprej ustvariti gručo, saj je Kubernetes odprtokodna platforma, ki se uporablja za upravljanje in usmerjanje izvajanja aplikacij vsebnikov v več računalniških gručih. Grozd za Kubernetes ima dve različni vrsti virov. Vsak vir ima svojo funkcijo v gruči in to sta »nadzorna ravnina« in »vozlišča«. Nadzorna ravnina v gruči deluje kot upravitelj za gručo Kubernetes.
To usklajuje in upravlja vse možne dejavnosti v gruči od razporejanja aplikacij, vzdrževanja ali približno želenega stanja aplikacije, nadzora nad novo posodobitvijo in tudi do učinkovitega prilagajanja aplikacij.
Grozd Kubernetes ima v sebi dve vozlišči. Vozlišče v gruči je lahko navidezni stroj ali računalnik v goli kovinski obliki (fizično), njegova funkcionalnost pa je, da deluje tako, kot stroj deluje za gručo. Vsako vozlišče ima svoj kubelet in komunicira z nadzorno ravnino gruče Kubernetes ter tudi upravlja vozlišče. Torej, funkcija gruče je, da vsakič, ko razmestimo aplikacijo v Kubernetes, posredno povemo nadzorni ravnini v gruči Kubernetes, naj zažene vsebnike. Nato nadzorna ravnina poskrbi, da se vsebniki izvajajo na vozliščih gruč Kubernetes.
Ta vozlišča se nato uskladijo z nadzorno ravnino prek API-ja Kubernetes, ki je izpostavljen na nadzorni plošči. Te lahko uporabi tudi končni uporabnik za interakcijo z gručo Kubernetes.
Gručo Kubernetes lahko postavimo bodisi na fizične računalnike bodisi na virtualne stroje. Za začetek s Kubernetesom lahko uporabimo implementacijsko platformo Kubernetes »MiniKube«, ki omogoča delovanje virtualnega stroja v naših lokalnih sistemih in je na voljo za kateri koli operacijski sistem, kot so Windows, Mac in Linux. Zagotavlja tudi operacije zagona, kot so zagon, stanje, brisanje in zaustavitev. Zdaj pa ustvarimo to gručo in na njej ustvarimo prvo uvedbo Kubernetes.
Za uvajanje bomo uporabljali Minikube, ki smo ga vnaprej namestili v sisteme. Zdaj, da bi začeli delati z njim, bomo najprej preverili, ali minikube deluje in je pravilno nameščen, in da to storimo v terminalskem oknu vnesite naslednji ukaz, kot sledi:
$ minikube različicaRezultat ukaza bo:
Zdaj bomo šli naprej in poskušali zagnati minikube brez ukaza kot
$ zaženi minikube 
Po zgornjem ukazu je minikube zdaj zagnal ločen navidezni stroj in v tem navideznem stroju se zdaj izvaja gruča Kubernetes. Tako imamo trenutno delujočo gručo Kubernetes v terminalu. Če želite poiskati ali izvedeti informacije o gruči, bomo uporabili ukazni vmesnik »kubectl«. Za to bomo preverili, ali je kubectl nameščen, tako da vnesemo ukaz »kubectl version«.
$ različica kubectl 
Kubectl je nameščen in konfiguriran. Poda tudi informacije o odjemalcu in strežniku. Zdaj izvajamo gručo Kubernetes, tako da lahko izvemo njene podrobnosti z uporabo ukaza kubectl kot »kubectl cluster-info«.
$ informacije o gruči kubectl 
Preverimo zdaj vozlišča gruče Kubernetes z ukazom »kubectl get nodes«.
$ kubectl pridobi vozlišča 
Grozd ima samo eno vozlišče in njegov status je pripravljen, kar pomeni, da je to vozlišče zdaj pripravljeno za sprejemanje aplikacij.
Zdaj bomo ustvarili uvedbo z vmesnikom ukazne vrstice kubectl, ki se ukvarja z API-jem Kubernetes in sodeluje z gručo Kubernetes. Ko ustvarimo novo uvedbo, moramo določiti sliko aplikacije in število kopij aplikacije, to pa lahko pokličemo in posodobimo, ko ustvarimo uvedbo. Če želite ustvariti novo uvedbo za izvajanje v Kubernetesu, uporabite ukaz »Kubernetes create deployment«. In k temu določite ime za uvedbo in tudi lokacijo slike za aplikacijo.
Zdaj smo namestili novo aplikacijo in zgornji ukaz je poiskal vozlišče, na katerem se lahko izvaja aplikacija, kar je bilo v tem primeru samo eno. Sedaj pridobite seznam razmestitev z ukazom »kubectl get deployments« in imeli bomo naslednje rezultate:
$ kubectl pridobi uvedbe 
Aplikacijo si bomo ogledali na proxy gostitelju, da razvijemo povezavo med gostiteljem in gručo Kubernetes.
Proxy se izvaja v drugem terminalu, kjer se izvajajo ukazi, podani v terminalu 1, njihov rezultat pa je prikazan v terminalu 2 na strežniku: 8001.
Pod je izvedbena enota za aplikacijo Kubernetes. Tukaj bomo torej določili ime sklopa in do njega dostopali prek API-ja.
Zaključek
Ta vodnik obravnava metode za ustvarjanje uvedbe v Kubernetesu. Uvedbo smo izvedli na implementaciji Minikube Kubernetes. Najprej smo se naučili ustvariti gručo Kubernetes, nato pa smo s to gručo ustvarili uvedbo za izvajanje določene aplikacije v Kubernetesu.