Številne lahke distribucije Linuxa se lahko uporabijo za reinkarnacijo starejših računalnikov. Lahki distrosi, o katerih bomo razpravljali v tem priročniku, lahko vašim starejšim napravam dajo novo življenje. Glede na vaše zahteve je mogoče namestiti tudi različne aplikacije, ki lahko celo služijo kot alternativa za vaše trenutno okolje. Ta priročnik obravnava sedem najboljših lahkih distribucij Linuxa, ki so na voljo leta 2021.
Top 7 lahkih distribucij Linuxa na kratko
- Drobni jeder Linux
- Absolutni Linux
- antiX
- Lubuntu
- LXLE
- Linux Lite
- Bunsenovi laboratoriji
1. Drobni jeder Linux
Distribucija Tiny Core Linux je ena najmanjših distribucij in je na voljo v treh različnih velikostih.
Najlažja izdaja te distribucije se imenuje Core, ki ima le 11 MB datoteke, vendar ni uporabniškega vmesnika. Druga varianta je TinyCore, ki je datoteka 16 MB in omogoča namizna okolja FLTK in FLWM. Tretja različica je CorePlus, ki je datoteka velikosti 106 MB in podpira dve različni namizni okolji. Poleg tega je za Tiny Core na voljo tudi različica za Raspberry Pie.
Ta distribucija nima nobenih aplikacij, razen terminala, osnovnega urejevalnika besedila in upravitelja povezljivosti. Poleg tega nadzorna plošča omogoča konfiguriranje različnih V/I perifernih naprav.
2. Absolutni Linux
Absolute Linux je še ena lahka namizna distribucija, ki je vnaprej nameščena z brskalnikom Firefox in paketom LibreOffice. Ta distribucija temelji na Slackware -u in je zasnovana tako, da je vzdrževanje manj zapleteno, za razliko od matičnega operacijskega sistema. Postopek namestitve Absolute Linuxa temelji na besedilu in je precej hiter.
Ta distribucija je razvita za pomoč pri nameščanju in brisanju programov za ustvarjanje lastne distribucije, vendar boste za to morda potrebovali čas in izkušnje z Linuxom.
Absolutni Linux je po namestitvi v sistem izjemno spreten. Uporabnikom ponuja običajne aplikacije, kot sta LibreOffice in lahek upravitelj oken IceWM, je ta primeren OS izjemno primeren za starejše stroje. Absolute Linux vsebuje tudi številne priročne skripte in pripomočke za olajšanje nastavitve in vzdrževanja namestitvenega procesa. Z operacijskim sistemom je na voljo tudi veliko dokumentacije za pomoč novim uporabnikom.
3. antiX
AntiX OS je še ena odlična izbira za stroj z zelo malo virov. Ta distribucija uporablja IceWM in Rox File Manager s številnimi aplikacijami. Tako kot Debian tudi antiX uporablja svoja skladišča. Čeprav ta distribucija prihaja z upraviteljem Synaptic, namestitveni program metapaketa naredi to distribucijo bolj priročno za nove uporabnike. Distro antiX ima vizualno privlačne ikone in eleganten minimalističen upravitelj oken IceWM. Z nadzorno ploščo lahko prilagodite skoraj vse elemente namestitve, kar je še ena zanimivost tega distroja. Na primer, z uporabo modulov po meri na nadzorni plošči lahko spremenite različne značilnosti videza namizja, na primer temo ali ozadje.
4. Lubuntu
'L' lahko v Lubuntuju pomeni 'lahka', saj je to distro namenjeno uporabnikom Ubuntuja, ki potrebujejo operacijski sistem, ki ne potrebuje virov. Lubuntu uporablja namizje LXQt, ki je v primerjavi z okoljem Gnome 3 lahkotno. Lubuntu poleg številnih uporabnih orodij in storitev vključuje pisarniški paket in večpredstavnostne aplikacije.
Lubuntu je lahek distro, ki se osredotoča na hitrost. Na voljo so tudi lahke različice priljubljenih aplikacij. To ne pomeni, da Lubuntuju manjka veliko funkcij, in čeprav temelji na Ubuntuju, je ta distribucija sodobna distribucija Linuxa, ki preskoči vse nepotrebne aplikacije.
Ena ključnih značilnosti Lubuntuja je njegova podpora za upravitelje paketov Ubuntu, ki uporabnikom omogočajo pridobitev katerega koli programa, ki ga podpira Ubuntu.
5. LXLE
LXLE je distribucija Linuxa, ki temelji na izdaji Ubuntu LTS z namiznim okoljem LXDE. Ta distribucija se večinoma osredotoča na zanesljivost in stabilnost.
LXLE je namenjen predvsem oživitvi starejših računalnikov in naj bi deloval kot namizni računalnik izven škatle, posebej prilagojen trenutnim uporabnikom sistema Windows. Ključno področje, na katerega se razvijalci osredotočajo, je videz te distribucije.
Distrikt ponuja popolne aplikacije v več kategorijah, kot so internet, avdio in video, grafika, delovno mesto, šport in drugo. LXLE ima tudi vrsto uporabnih terminalskih vremenskih aplikacij, pa tudi grafično podobo za številne skenerje virusov, imenovane Penguin Pills. LXLE je na voljo kot živa slika za 32-bitne in 64-bitne računalnike, podobno kot Lubuntu pa so specifikacije strojne opreme najmanj 512 MB računalniškega RAM-a s priporočenim 1 GB.
6. Linux Lite
Linux Lite, ki temelji tudi na Ubuntuju, je zasnovan tako, da olajša uporabo Linuxa uporabnikom sistema Windows, ki šele prehajajo na Linux. Ta distribucija ima brskalnik, podoben Firefoxu, VLC in LibreOffice, z orodjem za stiskanje pomnilnika zRAM, ki sistemu pomaga pri hitrejšem delovanju na starejših računalnikih. Obstaja celo poseben pripomoček za „Lite Update“. Ta distribucija za nemoteno delovanje potrebuje vsaj 1,5 GHz procesor. Linux Lite podpira tudi več zagonov.
7. BunsenLabs
Crunchbang, zelo znana distribucija, ki temelji na Debianu, je bila izrecno namenjena uporabi čim manj virov naprav. Čeprav so ga leta 2013 ukinili, so člani skupnosti Crunchbhang na podlagi te distribucije, da bi nadaljevali svojo zapuščino, razvili dva distribucijska sistema. Crunchbang ++ je eden tistih potomcev; vendar je bilo to distribucijo zdaj ukinjeno.
Toda drugi potomec, BunsenLabs, je še vedno v bližini. Najnovejša izdaja Bunsenlabs, Lithium, temelji na najnovejši stabilni posodobitvi Debian, ki vsebuje lepo oblikovan upravitelj oken Openbox in skladišče osnovnih paketov. Ta distribucija je opremljena z različnimi temami in ozadji ter vključuje izbor namiznih aplikacij, ki zagotavljajo zelo funkcionalno izkušnjo iz škatle.
Naslednja tabela prikazuje minimalne sistemske zahteve vsake lahke distribucije Linuxa, obravnavane v tem članku:
| Distribucija | Min. Zahteva po RAM -u | Min. Zahteva za CPU | Min. Prostor na disku |
|---|---|---|---|
| Drobni jeder Linux | 48 Mb | i486DX | 11 Mb |
| Absolutni Linux | 64 Mb | Vsak procesor Intel ali AMD | 2 Gb |
| antiXAbsolute Linux | 192 Mb | Vsak procesor Intel ali AMD | 2,8 Gb |
| Lubuntu | 512 Mb | Pentium 4 ali CPU 266 Mhz | 3 Gb |
| LXLE | 512 Mb | Pentium 3 | 8 Gb |
| Linux Lite | 512 Mb | 700 Mhz | 2 Gb |
| Bunsenovi laboratoriji | 256 Mb | 256 Mb | 10 Gb |
Zaključek
Mnogi uporabniki računalnikov bi radi imeli Linux na svojih sekundarnih napravah. Čeprav številne distribucije na večini strojev nemoteno delujejo, je novejše izdaje distribucij Linuxa zelo težko upravljati in zahtevajo več pomnilnika in procesorske moči kot predhodniki. Na srečo lahko številne lahke distribucije Linuxa dajo novo življenje starejšim napravam. Lahki distributerji porabljajo manj virov in lahko delujejo zelo učinkovito.
Ta članek je obravnaval različne lahke distribucije Linuxa, kot je Absolute Linux, lahka namizna distribucija, ki je priložena brskalniku Firefox in paketu LibreOffice. Distribucija antiX je znana kot najboljša izbira za stroje z zelo malo sredstev. Podobno BunsenLabs ponuja najpreprostejše namizno okolje, Linux Lite pa izkušnje, podobne sistemu Windows, v operacijskih sistemih Linux. Poleg tega je Lubuntu še ena odlična izbira za uporabnike, ki uživajo v uporabi Ubuntuja. Privzeto namizje Lubuntuja temelji na LXQt, ki bistveno manj porabi vire kot namizno okolje Gnome 3. Končno je LXLE lahka in priljubljena distribucija Linuxa, ki temelji na izdaji LTE Ubuntu in je večinoma osredotočena na stabilnost.