Primeri vmesnikov Golang

Primer 1: prazen vmesnik Golang

Začnite s praznim vmesnikom{}, ki se v Go imenuje vmesnik. Označuje vrsto, ki lahko shrani katero koli vrednost. Sledi izvorna koda za prazen vmesnik v Go:

Tukaj nudimo kodo, kjer vmesnik »MarksCalculator« nima nobenih določenih podpisov metode, ker je prazen. Posledično ne zagotavlja nobene funkcionalnosti. Nato imamo funkcijo main() tega praznega vmesnika, kjer je deklarirana spremenljivka »m« tipa MarksCalculator. Ker je vmesnik prazen, lahko 'm' vsebuje katero koli vrednost katere koli vrste. V tem primeru je »m« neinicializiran, tako da ima vrednost nič za svoj tip, ki je za vmesnike »nič«. Ko je »m« natisnjen z uporabo »fmt.Println«, izpiše »nil« na konzolo.

Izhod, ki je pridobljen, je »nič«, kot se pričakuje od prejšnje izvorne kode:

Primer 2: Implementacija vmesnika Golang

Ta razdelek prikazuje izvedbo vmesnika Golang. Vrsta mora ponuditi izvedbo za vsako od navedenih metod v vmesniku, da jo lahko implementirate v Go. Sledi podana izvorna koda za implementacijo vmesnika:

Tukaj koda definira vmesnik z imenom 'Vowels', ki določa eno samo metodo SearchVowels(), ki vrne delček rune (tip int32). Vmesnik omogoča, da se kateremu koli tipu, ki izvaja ta podpis metode, dodeli spremenljivki tipa vmesnika. Nato je deklariran nov tip »MyStr«, ki je vzdevek za osnovni niz tipa. To pomeni, da »MyStr« podeduje vse metode niza, vendar je ločen tip.

Po tem implementiramo metodo SearchVowels() za tip 'MyStr'. Ta metoda skenira vhodni niz znak za znakom in preveri, ali je vsak znak samoglasnik (»a«, »e«, »i«, »o« ali »u«). Če je znak samoglasnik, se pripne rezini samoglasnika.

Znotraj funkcije main() se ustvari spremenljivka »NewString« tipa »MyStr« z vrednostjo »GoLang Interfaces«. Nato je deklarirana spremenljivka »v1« tipa »Vowels«. Ker »MyStr« izvaja metodo SearchVowels(), ki je definirana v vmesniku »Vowels«, se lahko »NewString« dodeli »v1«.

Izhod prikaže vse nize samoglasnikov, ki jih najdemo v navedenem nizu:

Primer 3: Vmesnik Golang Stringer

Poleg tega ima Golang vnaprej določen vmesnik »Stringer« v paketu »fmt«. Omogoča tipu po meri, da nadzoruje svojo predstavitev niza, ko je oblikovan z glagolom »%v« v funkcijah tiskanja paketa »fmt«. Sledi primer kode za stringer vmesnik Go:

Tukaj koda najprej uvozi potrebni paket, ki je »fmt« za tiskanje na konzolo. Nato definiramo tip strukture »Študent« z dvema poljema: »Ime« in »Stopnja«. Ta struktura predstavlja informacije študenta. Nadalje se ustvari metoda String() za tip »Študent«. Ta metoda ima sprejemnik tipa 'Študent' in vrne niz. Metoda »String()« je posebna metoda v Go, ki se uporablja za prilagoditev predstavitve niza predmeta, ko je natisnjen. V tem primeru metoda »String()« oblikuje in vrne niz, ki vključuje ime in diplomo študenta.

Nato imamo funkcijo main(), kjer sta dve spremenljivki, s1 in s2 tipa »Študent«, deklarirani in inicializirani z informacijami o študentu. Nazadnje koda uporablja funkcijo fmt.Println() za tiskanje vrednosti s1 in s2. Ker je metoda String() definirana za tip »Študent«, Go samodejno pokliče to metodo pri tiskanju predmeta »Študent«. Metoda String() oblikuje študentove informacije s funkcijo »fmt.Sprintf()« in vrne oblikovani niz.

Naslednji izhod natisne objekt tipa »Student« vmesnika stringer:

Primer 4: Preklopni vmesnik vrste Golang

Nato pride vmesnik za preklop tipa Go. Stikalo vrste je nadzorna struktura, ki nam omogoča pregled dinamičnega tipa vrednosti vmesnika. Sledite izvorni kodi vmesnika za preklop tipa:

Tukaj podana koda definira funkcijo »MyFunction«, ki sprejme parameter »F1« tipa »interface{}«. To pomeni, da lahko »F1« sprejme vrednost katere koli vrste. Znotraj funkcije se uporablja stavek switch s »F1.(type)« za preverjanje vrste vrednosti, ki je posredovana »MyFunction«. Sintaksa ».(type)« se uporablja v stikalu tipa, da se pridobi osnovni dinamični tip vrednosti vmesnika. Upoštevajte, da primeri preklopa obravnavajo tri posebne vrste: 'int', 'string' in 'float64'. Če se vrsta »F1« ujema z enim od teh primerov. Natisne ustrezen tip in vrednost z uporabo trditev tipa (F1.(int), F1.(string), F1.(float64)). Če se vrsta »F1« ne ujema z nobenim od definiranih primerov, se izvede privzeti primer, ki natisne »Tip ni veljaven«.

Nato se znotraj funkcije main() trikrat pokliče »MyFunction« z različnimi vrednostmi: niz, float64 in Boolean (ki se ne obravnava v stavku switch).

Izhod prikaže predstavitev vmesnika stikala s trditvami tipa:

Primer 5: Več vmesnikov Golang

Poleg tega Go ponuja več vmesnikov, ki mu omogočajo zagotavljanje različnih naborov vedenja glede na kontekst. Ta funkcija se imenuje 'več vmesnikov' ali 'sestava vmesnika'. Naslednja koda prikazuje implementacijo več vmesnikov:

Tu definiramo dva vmesnika: »ptice« in »ptice«. Vmesnik 'birds' deklarira dve metodi: breathe() in fly(). Medtem ko vmesnik »avians« deklarira metodo feed(). Nato struktura »golob« izvaja vse metode vmesnikov »ptic« in »avians«. Ponuja izvedbe za breathe(), fly() in feed().

Nato v funkciji main() deklariramo spremenljivko 'b' tipa 'birds'. Primerek »goloba« je ustvarjen in dodeljen »b« z uporabo dodelitve b = d. Ker »golob« izvaja vse metode vmesnika »ptice«, je ta dodelitev veljavna.

Nato sta metodi breathe() in fly() poklicani na 'b', ki je tipa 'birds'. Podobno je spremenljivka 'a' tipa 'avians' deklarirana in dodeljena s primerkom 'dove' 'd'. Ker »golob« izvaja metodo feed(), ki je definirana v vmesniku »avians«, je tudi ta dodelitev veljavna. Metoda feed() se kliče na 'a', ki je tipa 'avians'. Ker »a« vsebuje primerek »goloba«, se izvede metoda feed(), ki jo izvaja »golob«.

Izhod kaže, da se metode vmesnikov izvajajo pravilno:

Zaključek

Naučili smo se osnov vmesnikov Go in ponudili praktične primere za ponazoritev njihove uporabe. Z definiranjem vmesnikov in njihovo implementacijo z različnimi vrstami lahko ustvarimo prilagodljive in razširljive programe.