Primer 1:
V to kodo C++ sta vključeni datoteki glave »iostream« in »cmath«. Datoteka glave »iostream« naj bi izvajala vhodne\izhodne operacije z uporabo funkcij cin\cout, saj so te funkcije definirane v datoteki glave »iostream«. Tukaj je dodana datoteka glave »cmath« za izvajanje matematičnih operacij s podatki. 'Imenski prostor std' je postavljen naprej. Nato se doda koda gonilnika, ki je »main()«. Pod tem uporabljamo 'num' s podatkovnim tipom 'float'. Vrednost »num«, ki smo jo tukaj nastavili, je »4,6«.
Nato dodamo funkcijo “cout()”, ki natisne podatke, ki smo jih vanjo vnesli. Najprej prikažemo float številko, ki smo jo predhodno inicializirali. Nato uporabimo funkcijo 'floor()' in posredujemo 'num' kot argument te funkcije 'floor()'. Rezultat natisnemo tudi po uporabi funkcije “floor()”.
Koda 1:
#include
#include
uporabo imenski prostor std ;
int glavni ( )
{
lebdi na enem = 4.6 ;
cout << 'Številka je' << na enem << konec ;
cout << 'Nadstropje te številke je: ' << nadstropje ( na enem ) << konec ;
vrnitev 0 ;
}
Izhod:
V tem izhodu je številka '4,6'. Ko pa uporabimo metodo 'floor()', daje rezultat '4'. To kaže, da metoda “floor()” vrne število, ki je manjše ali enako danemu številu.
Primer 2:
Tukaj vključujemo dve datoteki glave z imenom 'iostream' in 'cmath'. Nato postavimo »namespace std« in deklariramo funkcijo »main()«. Po tem deklariramo štiri spremenljivke s podatkovnim tipom 'float'. Te spremenljivke so poimenovane »num_1«, »num_2«, »num_3« in »num_4«. »4.9« dodelimo »num_1«, »-6.4« »num_2«, »5.1« »num_3« in »8« »num_4«. Nato uporabimo funkcijo “floor()” za spremenljivko “num_1” in natisnemo vrednost ter rezultat, ki smo ga dobili po uporabi funkcije “floor()” za to številko. Na enak način natisnemo vse vrednosti in rezultat teh vrednosti, ki smo jih dobili iz funkcije “floor()”, tako da jih postavimo v to funkcijo kot njen argument.
Koda 2:
#include#include
uporabo imenski prostor std ;
int glavni ( )
{
lebdi št_1, št_2, št_3, št_4 ;
št_1 = 4.9 ;
št_2 = - 6.4 ;
št_3 = 5.1 ;
št_4 = 8 ;
cout << 'Prva številka je' << št_1 << ' in njegovo nadstropje je ' << nadstropje ( št_1 ) << konec ;
cout << 'Druga številka je' << št_2 << ' in njegovo nadstropje je ' << nadstropje ( št_2 ) << konec ;
cout << 'Tretja številka je' << št_3 << ' in njegovo nadstropje je ' << nadstropje ( št_3 ) << konec ;
cout << 'Četrta številka je' << št_4 << ' in njegovo nadstropje je ' << nadstropje ( št_4 ) << konec ;
vrnitev 0 ;
}
Izhod:
Vrednost »4,9« po uporabi funkcije »floor()« vrne »4«. Nato v to funkcijo »floor()« vstavimo »-6,4« in vrne »-7«, kot je prikazano spodaj. Rezultat števila '5.1' je '5' po uporabi metode 'floor()'. Isti rezultat je prikazan kot »8« vrne »8« kot spodnjo vrednost:
Primer 3:
Tukaj uporabimo funkcijo 'floor()' za celoštevilske vrednosti. Najprej inicializiramo celoštevilske spremenljivke z imenom 'value_1' in 'value_2'. »Vrednost_1« se inicializira s »5«, »vrednost_2« pa z »-8«. Po tem postavimo »cout«, kamor dodamo funkcijo »floor()«, v kateri posredujemo »value_1« v prvem stavku »cout«. V naslednjem »cout« uporabimo »floor()«, kjer posredujemo »value_2« kot parameter. Zdaj za te vrednosti uporabi funkcijo »floor()« in jih natisne na zaslon.
Koda 3:
#include#include
uporabo imenski prostor std ;
int glavni ( )
{
int vrednost_1, vrednost_2 ;
vrednost_1 = 5 ;
vrednost_2 = - 8 ;
cout << 'Prvo celo število je ' << vrednost_1 << ' in njegovo nadstropje je ' << nadstropje ( vrednost_1 ) << konec ;
cout << 'Drugo celo število je ' << vrednost_2 << ' in njegovo nadstropje je ' << nadstropje ( vrednost_2 ) << konec ;
vrnitev 0 ;
}
Izhod:
Ta rezultat kaže, da vrednost »5« daje »5« po izračunu funkcije »floor()«, »-8« pa daje »-8« kot vrednost po uporabi funkcije »floor()«.
Primer 4:
Tukaj uporabimo funkcijo 'floor()' za vrednosti podatkovnega tipa 'double'. Tukaj vključujemo tudi datoteko glave »iomanip«, ki pomaga pri uporabi funkcije »setprecision()«, saj je ta funkcija deklarirana v tej datoteki glave. Nato moramo to funkcijo uporabiti v naši kodi. Zdaj inicializiramo spremenljivke 'd_1', 'd_2' in 'd_3' z vrednostmi. Nato imamo »cout«, v katerega vtipkamo »setprecision()«, ki pomaga pri pridobivanju natančne vrednosti števila podatkovnega tipa »double« z zahtevanim številom decimalnih mest. Tukaj podamo »10« kot njegov parameter. Nato natisnemo vrednosti, za te vrednosti uporabimo funkcijo »floor()« in jih natisnemo.
Koda 4:
#include#include
#include
uporabo imenski prostor std ;
int glavni ( )
{
dvojno d_1 = 4,99986399 , d_2 = - 6,9612499 , d_3 = 9,00320 , d_4 = 3.000.000 ;
cout << setprecision ( 10 ) << 'Prva dvojna vrednost je ' << d_1 << ' & nadstropje je: ' << nadstropje ( d_1 ) << konec ;
cout << setprecision ( 10 ) << 'Druga dvojna vrednost je ' << d_2 << ' & nadstropje je: ' << nadstropje ( d_2 ) << konec ;
cout << setprecision ( 10 ) << 'Tretja dvojna vrednost je ' << d_3 << ' & nadstropje je: ' << nadstropje ( d_3 ) << konec ;
cout << setprecision ( 10 ) << 'Četrta dvojna vrednost je ' << d_4 << ' & nadstropje je: ' << nadstropje ( d_4 ) << konec ;
vrnitev 0 ;
}
Izhod:
Tukaj so prikazane vrednosti, ki jih dobimo po izračunu funkcije “floor()”. Funkcijo »floor()« smo uporabili za dvojne vrednosti podatkovnega tipa v tej kodi:
Primer 5:
Ko sem vključimo vse tri datoteke glave, postavimo »namespace std« in »main()«. Po tem se vrednost »-0,000« vstavi v funkcijo »floor()« kot parameter. Uporabljamo tudi »cout()«. Nato postavimo »INFINITY« kot parameter funkcije »floor()«. Pod tem dodamo »-INFINITY« v parameter funkcije »floor()«. Na koncu kot njegov parameter vstavimo “NAN”. Vse te funkcije “floor()” se uporabljajo znotraj stavka “cout”.
Koda 5:
#include#include
#include
uporabo imenski prostor std ;
int glavni ( )
{
cout << 'Vrednost je -0,000 in pod je ' << nadstropje ( - 0,000 ) << konec ;
cout << 'Vrednost je NESKONČNOST in nadstropje je ' << nadstropje ( NESKONČNOST ) << konec ;
cout << 'Vrednost je -INFINITY in nadstropje je ' << nadstropje ( - NESKONČNOST ) << konec ;
cout << 'Vrednost je NaN in pod je ' << nadstropje ( IN ) << konec ;
vrnitev 0 ;
}
Izhod:
Vrednost “-0,000” vrne “-0” po izvedbi funkcije “floor()”. “INFINITY” in “-INFINITY” vrneta “inf” oziroma “-inf” po izvedbi funkcije “floor()”. Tudi “NAN” vrne “nan” po izvedbi funkcije “floor()”.
Zaključek
Tukaj je podrobno obravnavana funkcija »floor()« v programiranju C++. Pojasnili smo, da funkcija »floor()« vrne vrednost, ki je manjša ali enaka številu, ki je tej funkciji dano kot parameter. V tej vadnici smo to funkcijo uporabili za cela števila, števila s plavajočo številko in števila z dvojnimi podatki. Vsi primeri so tukaj podrobno obravnavani.