NumPy Cos

Funkcija NumPy cos predstavlja trigonometrično kosinusno funkcijo. Ta funkcija izračuna razmerje med dolžino osnove (najbližja stranica kotu) in dolžino hipotenuze. NumPy cos poišče trigonometrični kosinus elementov polja. Te izračunane kosinusne vrednosti so vedno predstavljene v radianih. Ko govorimo o nizih v skriptu Python, moramo omeniti »NumPy«. NumPy je knjižnica, ki jo ponuja platforma Python in omogoča delo z večdimenzionalnimi nizi in matrikami. Poleg tega ta knjižnica deluje tudi z različnimi matričnimi operacijami.

Postopek

Metode za implementacijo funkcije NumPy cos bodo obravnavane in prikazane v tem članku. Ta članek bo na kratko predstavil zgodovino funkcije NumPy cos in nato podrobneje razložil sintakso v zvezi s to funkcijo z različnimi primeri, implementiranimi v skriptu Python.

Sintaksa

Omenili smo sintakso za funkcijo NumPy cos v jeziku python. Funkcija ima skupaj dva parametra, in sicer 'x' in 'out'. x je matrika z vsemi elementi v radianih, kar je matrika, ki jo bomo posredovali funkciji cos (), da poiščemo kosinus njenih elementov. Naslednji parameter je 'out' in ni obvezen. Ne glede na to, ali jo daste ali ne, funkcija še vedno deluje brezhibno, vendar ta parameter pove, kje se izhod nahaja ali shranjuje. To je bila osnovna sintaksa za funkcijo NumPy cos. V tem članku bomo prikazali, kako lahko uporabimo to osnovno sintakso in spremenimo njen parameter za naše zahteve v prihajajočih primerih.

Povratna vrednost

Vrnjena vrednost funkcije bo matrika z elementi, ki bodo kosinusne vrednosti (v radianih) elementov, ki so bili predhodno prisotni v izvirni matriki.

Primer 1

Zdaj, ko smo vsi seznanjeni s sintakso in delovanjem funkcije NumPy cos (), poskusimo implementirati to funkcijo v različnih scenarijih. Najprej bomo namestili 'spyder' za Python, odprtokodni prevajalnik Python. Nato bomo naredili nov projekt v lupini Python in ga shranili na želeno mesto. Paket python bomo namestili skozi terminalsko okno z uporabo posebnih ukazov za uporabo vseh funkcij v Pythonu za naš primer. Pri tem smo že namestili »NumPy«, zdaj pa bomo uvozili ta modul z imenom »np« za deklaracijo matrike in implementacijo funkcije NumPy cos ().

Po tem postopku je naš projekt pripravljen za pisanje programa. Program bomo začeli pisati z deklaracijo matrike. Ta niz bi bil 1-dimenzionalen. Elementi v matriki bi bili v radianih, zato bomo uporabili modul NumPy kot »np«, da dodelimo elemente tej matriki kot »np. polje ([np. pi /3, np. pi/4, np. pi ] )”. S pomočjo funkcije cos () bomo našli kosinus te matrike, tako da bomo funkcijo poklicali “np. cos (ime_matrike, out= nova_matrika).

V tej funkciji zamenjajte ime_matrike z imenom tiste matrike, ki smo jo navedli, in določite, kam želimo shraniti rezultate funkcije cos (). Delček kode za ta program je podan na naslednji sliki, ki jo lahko kopirate v prevajalnik Python in zaženete, da vidite izhod:

Izhod programa, ki smo ga napisali ob upoštevanju matrike v prvem primeru, je bil prikazan kot kosinus vseh elementov matrike. Vrednosti kosinusov elementov so bile v radianih. Za razumevanje radiana lahko uporabimo naslednjo formulo:

Primer 2

Poglejmo, kako lahko uporabimo vgrajeno funkcijo cos (), da dobimo vrednosti kosinusa za število enakomerno porazdeljenih elementov v matriki. Za začetek primera ne pozabite namestiti knjižničnega paketa za polja in matrike, tj. »NumPy«. Po izdelavi novega projekta bomo uvozili modul NumPy. NumPy lahko uvozimo takšnega, kot je, ali pa mu damo ime, vendar je bolj priročen način za uporabo NumPy v programu, da ga uvozimo z nekim imenom ali predpono, tako da mu damo ime 'np' . Po tem koraku bomo začeli pisati program za drugi primer. V tem primeru bomo deklarirali matriko za izračun njene funkcije cos () z nekoliko drugačno metodo. Prej smo omenili, da vzamemo kosinus enakomerno porazdeljenih elementov, zato bomo za to enakomerno porazdelitev elementov matrike metodo imenovali »linspace« kot »np. linspace (začetek, stop, koraki)«. Ta vrsta funkcije za deklaracijo matrike ima tri parametre: najprej, »začetno« vrednost, od katere vrednosti želimo začeti elemente matrike; 'stop' določa obseg do mesta, kjer želimo končati elemente; zadnji pa je »korak«, ki definira korake, po katerih se elementi enakomerno porazdelijo od začetne vrednosti do končne vrednosti.

To funkcijo in vrednosti njenih parametrov bomo posredovali kot »np. linspace (- (np. pi), np. pi, 20)« in bo shranil rezultate te funkcije v spremenljivko »array«. Nato to prenesite v parameter kosinusne funkcije kot »np. cos(matrika)' in natisnite rezultate za prikaz izpisa.

Izhod in koda za program sta podana spodaj:

Zaključek

Opis in izvedba funkcije NumPy cos () sta bila prikazana v tem članku. Zajeli smo dva glavna primera: polja z elementi (v radianih), ki so bili inicializirani in enakomerno porazdeljeni s funkcijo linspace za izračun njihovih kosinusnih vrednosti.