Miška na kolesih
Douglas Engelbart je prvo miško izumil leta 1964 na Stanfordskem raziskovalnem inštitutu (SRI). Za razliko od današnje optične miške je pri Engelbartovem izumu uporabljena dva pravokotna kolesa, zaprta v leseni škatli, z enim gumbom na vrhu. Lahko se premika od strani do strani ter naprej in nazaj; zato so ga za sistem prikaza najprej imenovali X-Y indikator položaja. [1] Ime zveni preveč tehnično in dolgotrajno za laike. Zato je Bill English, človek, ki je pomagal Engelbartu pri izdelavi naprave, uporabil a miško sklicevati se na napravo v svoji publikaciji iz leta 1965 Computer-Aided Display Control [2] zaradi njene podobnosti z majhnim sesalcem.
Sprostite žogo
Leta 1968 je nemško podjetje Telefunken pod vodstvom Rainerja Mallebreina razvilo miško, ki je namesto koles uporabljala valjano kroglo. Imenovali so ga Rollkugel (rolling ball) in je bila dodatna naprava za računalniški sistem SIG 100-86 nemške zvezne zveze za kontrolo zračnega prometa. [3] Telefunken ni ustvaril nobenega patenta za napravo in se ji je takrat zdelo nepomembno.
Billie English je med delom v podjetju Xerox PARC (raziskovalno središče Palo Alto) nadalje razvila Engelbartov izum, tako da je leta 1972. kolesa zamenjala z valjano kroglo. Za zaznavanje smeri x in y so uporabili infrardečo svetlobo in senzorje. Poleg tega je za pošiljanje signalov v računalnik uporabljal 9-pinski konektor. Angleška različica miške je bila uvedena z mini računalniškim sistemom Xerox z grafičnim uporabniškim vmesnikom, Xerox Alto, prvi računalnik, izdan za individualno uporabo, in prvi računalnik, ki je uporabljal miško. [4] Ker je s to majhno napravo veliko lažje raziskovati grafični vmesnik, ga je Xerox še naprej vključeval kot del paketa v svoje naslednje izdaje osebnih računalnikov. To je tudi zbudilo Appleovo zanimanje in se z Xeroxom dogovorilo za uporabo njihove miške za računalnike Macintosh. [5] Apple je leta 1984 z napravo izdal računalnike Macintosh, kar je dodatno povečalo priljubljenost miške.
Obračanje žoge v svetlobo
Zaradi enostavnosti uporabe je kroglična miška postala bistvena za uporabnike računalnikov. Vendar ima še vedno svoje slabosti. Med njimi in verjetno najpogosteje je njihova funkcionalnost ovirana, ko se začne nabirati umazanija, uporabniki pa morajo za ponovno delovanje razstaviti in očistiti. To je pripeljalo do evolucije kroglične miške v optično miško, kjer sta žogico zamenjali svetleče diode (LED) in detektor svetlobe za zaznavanje gibanja. Nekaj raziskav je bilo opravljenih v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja za uporabo svetlobe namesto krogle za zaznavanje gibanja, vendar se je razvoj ustavil zaradi visokih proizvodnih stroškov. Leta 1988 je Xerox spet prvi izdal računalnik z optično miško. Optična miška, ki sta jo izumila Lisa M. Williams in Robert S. Cherry iz centra za mikroelektroniko Xerox, je prejela ameriški patent in je bila izdana z Xerox STAR. Prej razvite optične miši pa niso bile zelo priljubljene, saj so za zaznavanje gibanja potrebovale posebno podlogo za miško. Poleg tega so imeli tudi eno veliko omejitev - sposobnost zaznavanja gibanja v sijočih ali steklenih površinah.
Šele v poznih devetdesetih letih so na trg predstavili optično miško, ki ni potrebovala posebne podloge za miško in je imela večjo toleranco za površino. Sodobne optične miši so vgrajene z optoelektronskimi senzorji za posnetke površine in čipov za obdelavo slik. Ta pomembna izboljšava je naredila miško bolj ergonomsko, kar je odpravilo potrebo po čiščenju in uporabi podloge za miško. Poleg tega pri zaznavanju gibanja ni več odvisen od površine. Prvi miši, ki so uporabili to tehnologijo, so bili Microsoft IntelliMouse z IntelliEye in IntelliMouse Explorer, oba predstavljena leta 1999. [6]
Še boljša svetloba
Ko so vsi mislili, da je miška dosegla vrhunec v smislu inovacij, je Sun Microsystems predstavil lasersko miško. Uporabljali pa so ga predvsem s strežniki in delovnimi postajami. Laserska miška deluje tako kot optična miška, vendar namesto uporabe LED ta različica uporablja infrardeče laserske diode za osvetlitev površine, kjer miška deluje. To zajema bolj definirano podobo površine in boljšo natančnost kot optična miška. Optične miši so morda premagale večino površinskih težav, vendar lahko večbarvne površine še vedno vplivajo na njeno delovanje. Laserske miši nimajo takšnih težav in lahko gladko sledijo na kateri koli površini. Čeprav je bil prvič predstavljen leta 1998, je šele leta 2004 prodrl na potrošniški trg, ko je Logitech izdal lasersko miško MX 1000. [7]
Miška brez repa
Medtem ko obstajajo neomejene inovacije na področju zaznavanja gibanja miške, drugi del, na katerem proizvajalci še naprej delajo, je rep miške. Od 9-pinskega konektorja do 6-pinskega priključka PS/2, dokler ni prešel v danes široko uporabljano žično miško s povezavo USB. Pomembna novost pa je izum brezžične miške.
Uporaba brezžičnih miši sega v leto 1984, ko je Logitech izdal Logitech Metaphor, ki deluje na infrardečih signalih. Pojav brezžične tehnologije je še dodatno izboljšal njene brezžične zmogljivosti. Kasneje so ga izboljšali z uporabo radijskih signalov, kot sta Bluetooth in Wi-Fi. Dandanes so vse bolj priljubljene brezžične miši, ki uporabljajo sprejemnike USB. Najnovejša inovacija je uporaba še manjšega sprejemnika, nano sprejemnika.
Kako daleč se lahko plazi?
Miška, tako majhna, obstaja že več kot 50 let in brez znakov zastaranja. Nasprotno, za uporabnike računalnikov je postala nujna, tako žična kot brezžična, tudi s pojavom sledilnih ploščic in računalnikov z zaslonom na dotik. Z nenehnim tehnološkim napredkom lahko samo čas pokaže, kakšna bo jutrišnja miška.
Viri:
- Elin Gunnarson, Zgodovina računalniške miške, 6. november 2019 https://www.soluno.com/computermouse-history/ Dostopno 7. oktobra 2020
- Wikipedija. Računalniška miška, N.d., https://en.wikipedia.org/wiki/Computer_mouse Dostopno 7. oktobra 2020
- Wikipedija. Računalniška miška, N.d., https://en.wikipedia.org/wiki/Computer_mouse Dostopno 7. oktobra 2020
- Zgodovina računalniške miške, N.d., https://www.computinghistory.org.uk/det/613/the-history-of-the-computer-mouse/ Dostopno 7. oktobra 2020
- Elin Gunnarson, Zgodovina računalniške miške, 6. november 2019 https://www.soluno.com/computermouse-history/ Dostopno 7. oktobra 2020
- Optična miška, N.d. http://www.edubilla.com/invention/optical-mouse/ Dostopno 7. oktobra 2020
- Wikipedija. Optična miška, N.d., https://en.wikipedia.org/wiki/Optical_mouse Dostopno 7. oktobra 2020