Modul C++

Modul C



V mnogih programskih jezikih pogosto uporabljamo operator z imenom 'modul' s predstavitvijo simbola kot '%'. Ta operator modula se uporablja za iskanje ostanka, ko sta dve številski celi števili ali števili deljeni eno z drugim. Ta operator prevzame dva operanda: delitelj in delitelj. Kar ostane po njihovem deljenju, je ostanek, X % Y = R; kjer sta X in Y dividenda oziroma delitelj, R pa ostanek. Ta ostanek uporabimo kot podatek, če želimo vedeti, ali sta delilni števili faktorji vsakega ali ne. Preostanek uporabimo tudi, da vemo, ali je število sodo ali liho.

Postopek
Obstaja več uporab operatorja modula, ki ga uporabljamo za različne funkcije v programskem jeziku. Izvedli bomo modul za različne funkcije za različne primere. Vsak primer nas bo seznanil z različno uporabo operatorja modula. Torej, poglobimo se v reševanje primerov za 'C++ Modulus Operator'.

Primer št. 01
V prvem primeru se bomo seznanili s sintakso operatorja modul in rešili preprost primer operatorja modul. V ta namen bomo uporabili operator modula tako za dividendo kot za delitelj, ki imata enak tip podatkov, tj. celo število »int«. Dve spremenljivki, recimo x & y, bomo definirali kot celi števili. Nato bomo tem celim številom dodelili neko naključno vrednost. Po dodelitvi vrednosti bomo za ti dve vrednosti uporabili operator modula kot »dividendni % delitelj« in to shranili v neko drugo spremenljivko. Nato bomo to spremenljivko prikazali s funkcijo tiskanja.









Izhod:



Ostanek v izhodu je vrnil vrednost, ki je enaka nič. To pomeni, da je bil x popolnoma deljiv z y. Zato je x faktor y.





Primer št. 02
V tem drugem primeru se bomo naučili, kako lahko uporabimo operator modula v verigi za izračun modula več kot dveh spremenljivk. Najprej bomo definirali podatkovni tip spremenljivk. V tem primeru bomo vzeli tri spremenljivke in izračunali njihov verižni modul. Naključno izberite tri spremenljivke, npr. x, y, z z enakimi tipi podatkov kot cela števila, in jih inicializirajte tako, da vsaki spremenljivki dodelite različne vrednosti. Nato uporabite operator modula za te tri spremenljivke kot 'x% y% z'. Prikažite ga z uporabo “cout <<”. To lahko storite tako, da v urejevalniku kode zaženete naslednjo kodo:



Izhod:

Izkazalo se je, da je modul x % y, ki je 13 % 5, 3, modul (x % y) % z, tj. (3) % 2 je 1. To je razlog, zakaj je naš rezultat natanko enak ena.

Primer št. 03
Uporabili smo modul za spremenljivko z enakimi tipi podatkov ali tipi podatkov, katerih kombinacija je v redu z operatorjem modula. V tem primeru bomo spoznali omejitve delovanja operatorja modula. Operator modula ne deluje na tipih podatkov, float in double. Da preverimo, poskusimo s primerom, kjer bomo definirali dve spremenljivki s podatkovnim tipom float in zanju uporabili modul. Rezultati so vidni v naslednjem rezultatu.

V primeru, ko smo uporabili float kot podatkovni tip dveh spremenljivk 'a' in 'b' in jima dodelili plavajoče vrednosti, npr. 13,4 oziroma 5,5. Operator modula se pri teh dveh spremenljivkah ni dobro obnesel in imel je napake pri prevajanju, ki so kazale na podatkovni tip float.

Primer št. 04
S pomočjo operatorja modula lahko ugotovimo tudi, ali je število sodo ali liho. To funkcijo lahko uporabimo v aplikacijah, kjer želimo preveriti določene lihe in sode vrednosti. Da bi našli sodo število, preprosto vzamemo modul tega števila za 2. Če se izkaže, da je ostanek 1 ali katero koli drugo število kot 0, je število ravno nasprotno liho. Če se izkaže, da je ostanek 0, je število sodo. Ta koncept smo poskušali implementirati s spodnjo kodo:

Izhod:

Celemu številu 'a' je bila dodeljena vrednost 4 in njegov modul 2. Rezultat ostanka je nič, kar pomeni, da je 'a' sodo število.

Primer št. 05
Ta primer bo pokazal, kako lahko uporabimo operater modula operaterja načina, če želimo ustvariti nekaj celih števil, ki so manjša od določene vrednosti ali celega števila. Uporabili bomo funkcijo rand, katere vrednost bo nato uporabil operator modula za parjenje z želeno zgornjo mejo podane največje vrednosti. Najprej bomo uvozili vse pomembne knjižnice kot:

$ #include
$ #include
$ #include

Z uporabo imenskega prostora std bomo uvozili vektor, endl (za konec stavka), cout (za prikaz) in cin. Po tem koraku bomo določili najvišjo mejo, ki je v tem primeru 1000. Nato bomo nastavili, koliko števil želimo ustvariti, ki bodo enaka 10. V glavnem bomo zagnali indeks do maksimuma omejitev in bo ustvaril številke z uporabo funkcije rand tako, da bo svojo vrnjeno vrednost združil z modulom največje omejitve in prikazal izhod.

Izhod:

Zgornja koda je ustvarila izhod, kjer je bilo ustvarjenih deset števil, ki so manjša od tisoč, saj smo določili največjo omejitev števil, ki jih je treba generirati, kot manj kot tisoč in skupno deset v številkah.

Zaključek

S pomočjo tega priročnika lahko ugotovimo, kaj točno je modulni operator, kakšna je njegova sintaksa in kako najdemo uporabo modulnega operatorja v različnih aplikacijah. Rešili smo različne primere, povezane z različnimi uporabami operatorja modula v aplikacijah C++. Poleg tega smo se seznanili tudi z omejitvami operatorja modula.