Metoda Numpy ptp

Razpon se lahko izračuna kot:

Sintaksa metode NumPy ptp().

Metodo NumPy ptp() je mogoče deklarirati kot:

Parametri metode NumPy ptp().

Zdaj bomo razpravljali o opisu argumentov, ki jih sprejme funkcija ptp():

Arr = Arr predstavlja podatke vhodne matrike.

os = Os predstavlja tisto, vzdolž katere osi bi bilo najdeno območje. Privzeto vhodna matrika deluje kot sploščena. Sploščeno pomeni delo polja na vseh oseh. Če je vrednost osi 0, predstavlja obseg vzdolž stolpca. In če je vrednost osi 1, predstavlja obseg vzdolž vrstice.

ven = Out predstavlja alternativno polje, v katerega želimo shraniti izhod ali rezultat. Dimenzije tega polja se morajo ujemati z dimenzijami želenega rezultata.

Ohrani Dims = Je tudi neobvezen argument. Ta parameter je koristen, ko je izhodna matrika nepravilna ali zmanjšana na levo z dimenzijo velikosti ena; popravil bo rezultate matrike.

Vrnjena vrednost metode NumPy ptp().

Povratna vrednost pomeni izhod izvedene kode. Metoda NumPy ptp() bo vrnila obseg matrike. Vrnil bo skalarne vrednosti.

Primer št. 1:

V tem primeru bomo razpravljali o tem, kako najti ali izračunati obseg matrike 1D s funkcijo NumPy ptp().

Začnimo kodo z uvozom zahtevane knjižnice. Integrirati moramo modul NumPy za Python kot np. Nato smo v naslednjem stavku inicializirali enodimenzionalno matriko kot 'arr' in ji dodelili različne vrednosti. Nato smo uporabili metodo print() za prikaz izjave 'Given array is'. Funkcija print() se ponovno uporablja za tiskanje elementov dane enodimenzionalne matrike. Stavek 'Obseg dane matrike je' se natisne z uporabo metode print(). V zadnjem koraku se uporabi metoda NumPy ptp() za iskanje obsega podane matrike. Če želite najti obseg, je približno minus najmanjša vrednost od največje vrednosti. Izjava za tiskanje je deklarirana tudi za prikaz izračunanega obsega podane matrike 1D.

Imamo izid, v katerem nam ostane obseg dane matrike.

Primer št. 2:

V tem primeru bomo videli, kako pridobiti obseg 2D matrike s klicem funkcije NumPy ptp().

Prvič, pomemben in obvezen korak je uvoz knjižnice NumPy za Python. Uvozili smo ga kot np. Nato smo vzeli 'DATA' kot spremenljivko in tej spremenljivki 'DATA' dodelili različne vrednosti. Dvodimenzionalno matriko smo posredovali, tako da pridobimo obseg te dvodimenzionalne matrike. Vrednosti, ki smo jih vzeli v 2D nizu, so: [[2, 15], [10, 1]]. Metoda print() je deklarirana za prikaz zahtevanih elementov matrike 2D kot izhod. Spet smo poklicali funkcijo print(), da prikažemo izjavo »Obseg dane 2D matrike je«. Nazadnje smo poklicali funkcijo np.ptp() za iskanje obsega 2D polja. Ta funkcija vsebuje vrednosti podane matrike 2d kot parameter.

V izhodu imamo obseg '14' 2D polja in je izračunan z: največja vrednost – najmanjša vrednost.

Primer št. 3:

Tukaj opazujemo metodo izračunavanja obsega vrstic 2D polja z uporabo NumPy ptp().

Kot že vemo, je uvoz knjižnice glavni korak, ki ga je treba izvesti. Torej, v tem primeru smo za izvajanje kode vključili modul NumPy kot np. Nato je razglasil 'X' in ohranil elemente dvodimenzionalne matrike. Nato uporabite funkcijo print(), da prikažete vrstico »Dani niz je«. Funkcija tiskanja natisne tudi dvodimenzionalni niz. Zdaj bomo našli obseg dane matrike s klicem metode NumPy ptp() tako, da podamo parameter 'os' kot os = 1. Podal bo obseg dvodimenzionalne matrike po vrsticah.

V rezultatu imamo razpon 2D niza po vrsticah, saj imamo vrednost 1 parametra 'os'.

Primer št. 4:

Poglejmo, kako z uporabo NumPy ptp() pridobiti obseg stolpcev 2D polja.

V tem primeru se bomo naučili iskati obseg 2D niza navpično. Prvi korak je integracija knjižnice NumPy. Drugi korak vključuje inicializacijo spremenljivke 'Y' kot vhodne 2D matrike za shranjevanje vrednosti matrike. Tretji korak je tiskanje vrednosti matrike NumPy 2D s klicem funkcije print() s posredovanjem vrednosti 'Y' v njej kot argumenta. V četrtem koraku se znova pokliče stavek za tiskanje, da se prikaže besedna zveza »Razpon dane matrike, ko je os = 0«. Na koncu pokličite funkcijo np.ptp(), da dobite obseg definiranega 2D niza. Ta metoda ima dva argumenta, ki vključujeta zahtevano matriko in parameter 'os'. Tukaj smo vrednost argumenta 'os' nastavili na 0, ker želimo najti obseg 2D matrike po stolpcih.

Po uspešni izvedbi programa imamo naslednji rezultat:

Zaključek

Da bi vam pomagali bolje razumeti metodo NumPy ptp(), smo v vodniku razpravljali o številnih temah. Zajeti so sintaksa, parametri in vrnjena vrednost metode NumPy ptp(). Obseg enodimenzionalnega niza je bil izračunan v prvi kodi, obseg dvodimenzionalnega niza pa je bil določen v drugem primeru. Obseg 2D niza, tako po vrsticah kot po stolpcih, je bil ovrednoten v zadnjih dveh primerih.