Kako spremeniti pravilnik o poimenovanju omrežnega vmesnika na Ubuntu/Debian/RHEL/CentOS/Fedora/Rocky Linux

1. Stabilen med ponovnimi zagoni
2. Fiksno/dosledno, tudi če je strojna oprema dodana ali odstranjena
3. Fiksno/dosledno, tudi če se okvarjena/poškodovana strojna oprema zamenja
4. Brez stanja in ne zahteva eksplicitnih konfiguracijskih datotek

Za varnost sistema in enostavnost uporabe so predvidljiva imena omrežnih vmesnikov zelo pomembna. Torej glavne distribucije Linuxa uporabljajo »systemd« in »udev« za dodelitev predvidljivih imen omrežnim vmesnikom vašega računalnika.

Trenutno obstaja nekaj pravilnikov o poimenovanju omrežnih vmesnikov, ki jih lahko uporabite v Ubuntu, Debian, RHEL, CentOS, Fedora, Rocky Linux in drugih priljubljenih distribucijah Linuxa, ki temeljijo na Debian/Ubuntu ali RPM. V tem članku bomo razpravljali o razpoložljivih pravilnikih o poimenovanju omrežnega vmesnika Linuxa in vam pokazali, kako preklopite na tistega, ki ga želite.

Tema vsebine:

1. Razpoložljivi pravilniki o poimenovanju omrežnega vmesnika
2. Pravilnik o poimenovanju omrežnega vmesnika, ki se trenutno uporablja
3. Spreminjanje pravilnika o poimenovanju omrežnega vmesnika
4. Preverjanje, ali se uporablja nova politika poimenovanja omrežnega vmesnika
5. Konfiguriranje imen po meri za omrežne vmesnike
6. Zaključek

Razpoložljivi pravilniki o poimenovanju omrežnega vmesnika

Trenutno so razpoložljivi pravilniki o poimenovanju omrežnega vmesnika:

1. jedro – V tem pravilniku jedro ne preimenuje predvidljivih omrežnih naprav, tj. lo (vmesnik povratne zanke)
2. zbirka podatkov – V tem pravilniku se za dodeljevanje imen omrežnih naprav uporablja baza podatkov strojne opreme udev, ki je »hwdb«.
3. na krovu – V tem pravilniku se indeksna številka, ki jo zagotovi BIOS/vdelana programska oprema vašega računalnika, uporablja za poimenovanje vgrajenih omrežnih naprav, tj. eno1, eno2.
4. reža – V tem pravilniku se za poimenovanje omrežnih naprav uporablja številka indeksa reže za vročo vklop PCIE, ki jo zagotovi BIOS/vdelana programska oprema vašega računalnika, tj. ens1, ens2.
5. pot – V tem pravilniku se fizična lokacija strojne opreme uporablja za poimenovanje omrežnih naprav, tj. enp1s0, enp1s2, enp1s0f0, enp1s0f1.
6. mac – V tem pravilniku je naslov mac omrežne naprave dodan imenu omrežnega vmesnika, tj. enx000c294cd7e8.

Pravilnik o poimenovanju omrežnega vmesnika, ki se trenutno uporablja

Privzeta konfiguracijska datoteka pravilnika o poimenovanju omrežnega vmesnika v večini priljubljenih distribucij Linuxa je na poti »/usr/lib/systemd/network/99-default.link«.

Privzeto konfiguracijsko datoteko pravilnika o poimenovanju omrežnega vmesnika »/usr/lib/systemd/network/99-default.link« lahko odprete z nano urejevalnikom besedila, kot sledi:

Vrstni red politik poimenovanja omrežnega vmesnika, ki se uporabljajo, je naveden v razdelku »NamePolicy«. ^[1] .

Tukaj ima 'ohraniti' najvišjo prednost. Če je ime že dodeljeno omrežnemu vmesniku, bo »keep« sistemd/udev vedno znova uporabljal isto ime.

Nato bo poskusil nastaviti imena jedra. Če pravilnik o poimenovanju jedra ne uspe, uporabite bazo podatkov, vgrajeno režo oziroma pot.

Na enak način lahko nastavite tudi alternativno ime za omrežne vmesnike z uporabo možnosti »AlternativeNamesPolicy«. ^[2] . Politika poimenovanja, ki se ne uporablja za dejansko poimenovanje omrežnega vmesnika, se uporablja kot alternativna politika poimenovanja, odvisno od vrstnega reda, nastavljenega v »AlternativeNamesPolicy«.

Kot lahko vidite, se pravilnik o poimenovanju omrežnega vmesnika reže privzeto uporablja za poimenovanje dejanskih omrežnih vmesnikov, pravilnik o poimenovanju omrežnega vmesnika poti pa se uporablja za dajanje alternativnega imena omrežnemu vmesniku v Ubuntu 22.04 LTS. V drugih distribucijah Linuxa se lahko privzeto uporablja drugačna politika poimenovanja in alternativna politika poimenovanja.

Spreminjanje pravilnika o poimenovanju omrežnega vmesnika

Če želite spremeniti politiko poimenovanja omrežnega vmesnika, odprite konfiguracijsko datoteko »/usr/lib/systemd/network/99-default.link« z nano urejevalnikom besedila, kot sledi:

Vnesite želeno politiko poimenovanja omrežnega vmesnika v razdelek »NamePolicy« in alternativno politiko poimenovanja omrežnega vmesnika v razdelek »AlternativeNamePolicy«.

Ko končate, pritisnite + X sledi 'Y' in da shranite datoteko »99-default.link«.

Da spremembe začnejo veljati, znova zaženite računalnik na naslednji način:

Preverjanje, ali se uporablja nova politika poimenovanja omrežnega vmesnika

Ko se računalnik zažene, zaženite ukaz »ip«, da preverite, ali so se imena omrežnih vmesnikov ustrezno spremenila. Kot lahko vidite, se pravilnik o poimenovanju omrežnega vmesnika Mac uporablja za nastavitev pravih imen za omrežni vmesnik, pravilnik o poimenovanju omrežnega vmesnika pa se uporablja za nastavitev alternativnih imen za omrežne vmesnike.

V tem primeru smo uporabili politiko poimenovanja poti za pravo ime oziroma politiko poimenovanja mac za alternativno ime omrežnih vmesnikov.

Konfiguriranje imen po meri za omrežne vmesnike

Poleg uporabe vnaprej določenih pravilnikov o poimenovanju omrežnih vmesnikov lahko nastavite tudi imena po meri za omrežne vmesnike vašega računalnika. Če želite izvedeti, kako nastaviti imena po meri za svoje omrežne vmesnike, preberite ta članek.

Zaključek

V tem članku smo razpravljali o razpoložljivih politikah poimenovanja omrežnih vmesnikov sodobnih distribucij Linuxa. Pokazali smo vam tudi, kako uporabljati različne politike poimenovanja omrežnih vmesnikov v Ubuntu/Debian, RHEL/Rocky Linux/CentOS/Fedora in drugih sodobnih distribucijah Linuxa, ki temeljijo na Ubuntu/Debian ali RPM.