Kako uporabljati IFCONFIG v Debianu

How Use Ifconfig Debian



Kako uporabiti ifconfig v LInuxu je nujen za interakcijo z našimi omrežnimi napravami, kljub temu, da je star in ga nadomesti ukaz ip konec 90 -ih, ukaz ifconfig je še vedno najpogosteje uporabljen ukaz za konfiguracijo omrežnih vmesnikov, naslovov IP in MAC, maske omrežij in še več za večino zastarelo sysadmini.

Opomba : Omrežni vmesnik je omrežna naprava.







Prikaz in razumevanje izpisa ifconfig

Če izvedemo ukaz ifconfig brez dodatnih parametrov bo prikazal vse razpoložljive omrežne vmesnike, njihove naslove ip, maske omrežja, stanje in drugo, kot root run ifconfig :





Prvi omrežni vmesnik (strojna naprava) je enp2s0 ki je ethernetni vmesnik.





Zastavice označujejo stanje naprave, stanja omrežnih naprav pa lahko vključujejo: GOR , ODDAJ , MULTICAST , TEK , ALLMULTI in OBEČAJ ali MONITOR za brezžične vmesnike .

Kje:



GOR : naprava je vklopljena.
ODDAJ : naprava/vmesnik lahko pošlje promet na drugo napravo, ki prečka podomrežja.
MULTICAST : Ta zastavica omogoča pošiljanje podatkov na več destinacij hkrati.
TEK : Ta zastavica obvešča, da je omrežni vmesnik na voljo in deluje.
ALLMULTI : Omogoča sprejem vseh paketov iz omrežja.
OBEČAJ : Ta zastavica bo poslušala in zajela ves promet v omrežju, ki se običajno uporablja za njuhanje.
MONITOR (SAMO Brezžično) : Omogoča zajemanje prometa, ne da bi bil povezan z omrežjem, uporablja pa se tudi za vohanje pri lomu brezžičnih omrežij ali revizijski prenos. Sintaksa je monitor načina iwconfig .

Poleg zastavic ifconfig ukaz bo pokazal tudi naslednje lastnosti:

MTU (enota za največji prenos) : označuje, da lahko komunikacijski protokol obdela največjo velikost bajtov, zato jo lahko povečamo ali zmanjšamo, da vpliva na zmogljivost.

eter : tukaj najdemo naslov mac, strojno opremo vmesnika ali fizični naslov. (Za več informacij si oglejte to vadnico informacije o naslovu MAC )

txqueuelen (dolžina čakalne vrste prenosa): označuje omejitev paketov v čakalnem redu med prenosom, urejanje te lastnosti je koristno za optimizacijo delovanja našega omrežja, kot je razloženo kasneje v tej vadnici.

RX paketi: Omogoča ogled prejetih paketov v bajtih in napakah, če obstajajo.

Paketi TX in napake TX: Omogoča ogled prenesenih paketov v bajtih in napakah, če obstajajo.

Znotraj paketov RX najdemo:

Napake RX: Napake pri prejemanju podatkov.

Odpadlo: sprejemni paketi so padli.

Prekoračitve: Obvesti FIFO OVERRUNS (prvi vstop, prvi odhod) pomeni, da je naša naprava polna zmogljivosti, vendar nenehno poskuša obdelati promet.

Okvir: zlomljenih in prezrtih okvirjev.

Znotraj paketov TX najdemo:

Napake TX: Napake pri prenosu podatkov.

Odpadlo: poslani paketi so padli.

Prekoračitve: Obvesti FIFO OVERRUNS (prvi vstop, prvi odhod) pomeni, da je naša naprava polna zmogljivosti, vendar nenehno poskuša obdelati promet.

Prevoznik: poroča o dvosmernem neskladju, običajno kadar imata dve komunikacijski napravi različne nastavitve, na primer samodejno pogajanje za napravo, medtem ko ročne nastavitve za druge naprave.

Trki: se zgodi, ko dve napravi v omrežju hkrati prenašata podatke, obe napravi zaznata hkratni prenos, nato pa operater dovoli izmenjavo paketov.

Opomba : Nedolgo nazaj smo naše ethernetne naprave videli kot eth0, eth1 itd. Ker so systemd v197 imena omrežnih vmesnikov predvidljiva, so dodeljena omrežnim napravam. Imena temeljijo na vdelani programski opremi naprave, topologiji in lokaciji na matični plošči.

Po ethernetni napravi bomo videli povratno zanko. Vmesnik povratne zanke ni prava omrežna naprava, ampak virtualna, namenjena samo lokalni komunikaciji. Če nimamo omrežne povezave, nam bo vmesnik Loopback (opredeljen kot lo) omogočil, da se pingamo na lokalnem gostitelju ali sodelujemo z aplikacijami, ki so odvisne od omrežja.

Naslednji vmesniki so tudi navidezni in pripadajo virtualnim gostujočim napravam virtualbox, nimajo neobičajnih lastnosti, ki jih je treba razložiti.

V mojem primeru je wlp3s0 je brezžični vmesnik, ki je, kot je bilo omenjeno zgoraj in v nasprotju z žičnimi napravami, sposoben vohati omrežja, ne da bi bil del njih v tem načinu nadzora.

Če želimo, da nam Linux namesto teka vrne samo brezžične omrežne kartice ifconfig lahko tečemo iwconfig , teči iwconfig :

Izhod nam sporoča, da je wlp3s0 edina brezžična omrežna naprava, in sicer fizične ali navidezne naprave enp2s0, vmnet1, lo in vmnet8 brez brezžične funkcije.

Ifconfig omogoča prikaz informacij na določenem omrežnem vmesniku tako, da navede njegovo ime, v mojem primeru vtipkam:

ifconfigenp2s0

Kako uporabiti ifconfig za onemogočanje in omogočanje vmesnikov:

V nekaterih primerih moramo za spremembo vmesnika najprej onemogočiti, uporabiti želene spremembe in jih omogočiti nazaj. Tako je na primer, če želimo urediti fizični naslov MAC v omrežju ali način kartice (npr. Monitor). Ukazi za onemogočanje in omogočanje vmesnikov so intuitivni:

ifconfig <vmesnik>dol

V mojem primeru:

ifconfigenp2s0 navzdol

Kot vidite, ko onemogočite ping omrežne kartice, ne želite, če želimo obnoviti vrsto vmesnika:

Ifconfig enp2s0 gor

Zdaj, ko je omogočil naš vmesnik, ping deluje nazaj.

Kako z uporabo ifconfig spremeniti naslove IP in MAC:

Za posodobitev naslova IP moramo poklicati ifconfig, določiti omrežni vmesnik in nastaviti naslov ip, sintaksa je:

ifconfig <Vmesnik> <IP>

V mojem primeru:

ifconfigenp2s0 172.31.124.145

Nato za potrditev znova zaženemo:

ifconfigenp2s0

Kot vidite, se je naslov IP spremenil s 172.31.124.144 na 172.32.124.145.

Zdaj, če želimo spremeniti svoj naslov MAC, da bi zaobšli kateri koli seznam dovoljenih, ki klonira drugega, ali da ne bi pustili našega pravega MAC v dnevniku, lahko to storimo z uporabo ifconfig, najprej moramo nastaviti svoj vmesnik, nastaviti nov MAC naslov in znova omogočite omrežno kartico:

ifconfigenp2s0 navzdol
ifconfigenp2s0 hw ether 00: 00: 00: 00: 00: 01
ifconfigenp2s0 navzgor
ifconfigenp2s0

Kot vidite, ima omrežna kartica nov naslov MAC (00: 00: 00: 00: 00: 01).

Kako uporabiti ifconfig za spreminjanje maske omrežja:

Mrežno masko, ki se uporablja za deljenje podomrež, lahko uredite tudi z uporabo ifconfig .

Če želite spremeniti omrežno masko vmesnika, je skladnja:

ifconfig <vmesnik>maska ​​omrežja 255.255.255.0

V mojem primeru bi to spremenili:

ifconfigenp2s0 maska ​​omrežja 255.255.255.0

Kot vidite, je bila maska ​​omrežja uspešno urejena.

Čeconconig omogoča uporabo verige parametrov za nastavitev vseh lastnosti, ki jih želimo znotraj enega ukaza, bodite pozorni, da ne vključite ukazov, ki za delovanje potrebujejo vmesnik. Praktičen primer bi bil:

Ifconfig enp2s0 10.0.108.68 maska ​​omrežja 255.255.255.0 oseba1000

Kot vidite, kljub omejenosti v primerjavi z ip, ifconfig ostaja zelo uporaben ukaz za urejanje nastavitev naših omrežnih vmesnikov. Iskreno, osebno uporabljam ifconfig, ker sem že uporabljen, vendar bom pokazal v naslednji vadnici ip uporabo.

Hvala, ker spremljate LinuxHint, spremljajte nas še naprej za posodobitve in nove nasvete o Linuxu. Če imate kakršna koli vprašanja o tej vadnici ali drugih vprašanjih Linuxa, se obrnite na nas https://support.linuxhint.com .