Številne različne funkcije, ki jih ponuja jezik C za odpiranje in urejanje datotek, uporabljajo svojo pot kot vhodni argument, ki kaže nanje. Vendar pa obstajajo primeri, ko moramo poznati samo ime datoteke in ne njene celotne poti.
V tem Namig za Linux v članku se boste naučili, kako pridobiti ime datoteke poti, ki je podana z osnovno ime() funkcijo. Podrobno si bomo ogledali sintakso, vhodne in izhodne argumente ter sprejete vrste podatkov. Potem ko sem videl, kako osnovno ime() deluje teoretično, bomo to, kar smo se naučili, uporabili s praktičnim primerom, ki vključuje delčke kode in slike, ki prikazujejo korak za korakom postopek uporabe te funkcije v jeziku C.
Sintaksa funkcije Basename() v jeziku C
char * osnovno ime ( char * pot )
Opis funkcije Basename() v jeziku C
The osnovno ime() funkcija dobi ime zadnje komponente poti datoteke ali mape v obliki niza, katere kazalec je 'pot'. Ta funkcija vrne kazalec na niz, ki vsebuje polno ime zadnje komponente na poti.
Kazalec na niz, ki določa pot, je istega tipa kot kazalec, ki ga fopen() uporablja kot vhodni argument za odpiranje datotek. Te funkcije je priročno uporabljati skupaj.
The osnovno ime() funkcija je definirana v glavi »libgen.h«. Če ga želimo uporabiti, ga moramo vključiti v našo datoteko ».c« ali ».h«, kot sledi:
# vključujejo < libgen.h >Kako pridobiti ime datoteke s funkcijo Basename() v jeziku C
V tem primeru razlagamo korak za korakom postopek, kako pridobiti ime datoteke ali zadnje komponente dane poti z uporabo osnovno ime() funkcijo.
Najprej moramo v datoteko ».c« vstaviti glave, ki določajo funkcije, ki jih uporabljamo. V tem primeru sta to glava »stdio.h« za uporabo funkcije printf(), ki jo uporabljamo za prikaz imena datoteke in njene poti v ukazni konzoli, in glava »libgen.h«, ki definira osnovno ime() funkcijo.
Nato v funkciji »main« definiramo dva kazalca, ki sta potrebna za nize, ki jih uporabljamo pri klicu osnovno ime() funkcijo. Prvi med njimi je pot_Ptr tipa char in služi kot kazalec na niz, ki vsebuje podano pot do datoteke. Ta kazalec je vhodni argument za osnovno ime() . Za ta primer dodamo absolutno pot »/home/documents/example.c«, ki je pot do datoteke ».c«.
Drugi kazalec, ki ga definiramo, je name_Ptr tipa char in služi kot kazalec na niz, ki je izhodni argument, ki ga funkcija basename() uporablja za vrnitev imena datoteke.
Z definiranimi kazalci in podano potjo pokličemo funkcijo basename() in posredujemo pot_Ptr kazalec kot vhodni argument in ime_Ptr kazalec kot izhodni argument, kot sledi:
ime_Ptr = osnovno ime ( pot_Ptr ) ;Sledi celotna koda za pridobitev imena datoteke ali zadnje komponente poti, ki je podana v pot_Ptr . S funkcijo printf() prikažemo pot in sporočilo ' Ime datoteke je: ” v ukazni konzoli, ki mu sledi ime datoteke, ki je pridobljeno s funkcijo basename.
#include#include
void main ( )
{
char * ime_Ptr;
char * pot_Pt r = '/home/Documents/example.c' ;
ime_Ptr = osnovno ime ( pot_Ptr ) ;
printf ( ' \n \n Pot datoteke je: %s \n \n ' , pot_Ptr ) ;
printf ( ' \n \n Ime datoteke je: %s \n \n ' , ime_Ptr ) ;
}
Za prevajanje te kode v gcc moramo zagnati » gcc pot datoteke -O izhodno ime«.
~$ gcc Dokumenti / primer.c -O primerZa izvedbo izhoda moramo zagnati ukaz “./ ime izhoda”.
~$ . / primerNa naslednji sliki lahko vidite rezultat izvajanja prevajanja, ki prikaže pot in ime datoteke v ukazni konzoli, ki je navedena v poti v pot_Ptr .
Zaključek
V tem Namig za Linux ste se naučili uporabljati osnovno ime() funkcijo za pridobitev imena datoteke ali zadnje komponente dane poti. Ogledali smo si teorijo te funkcije, njene vhodne in izhodne argumente ter vrsto podatkov, ki jih vsak od njih sprejme. Nato smo si ogledali praktičen primer in vam pokazali postopek po korakih, kako vstaviti potrebne glave, definirati kazalce, ki jih funkcija uporablja kot vhodne in izhodne argumente, in pridobiti ime datoteke s klicem osnovno ime() .
Upamo, da vam je bil ta članek koristen. Za več podobnih člankov uporabite iskalnik na naši spletni strani.