C++ Get User Input

C Get User Input



Najučinkovitejši visokonivojski programski jezik je C++. Njegove različne knjižnice funkcij nam pomagajo. Včasih moramo med delom s C++ pridobiti vnos od uporabnika, zato uporabimo ukaz »cin«, ki pridobi vnos uporabnika. Vgrajena funkcija se uporablja skupaj s simboli za ekstrakcijo »>>«. Definiramo ga lahko tudi kot vnaprej določeno spremenljivko, imenovano 'cin', ki uporablja ekstrakcijske simbole (>>) za pridobitev informacij s tipkovnice, ki jih uporabnik vnese. Tu bomo skupaj s kodami podrobno preučili koncept pridobivanja uporabnikovega vnosa v C++.

Primer 1:

Prva koda je tukaj, kjer od uporabnika dobimo celoštevilsko vrednost. V prvo vrstico vključimo datoteko glave »iostream«, ker moramo tukaj pridobiti vhod in prikazati izhod. Deklaracija funkcij 'cin' in 'cout' je narejena v tej datoteki glave. Nato se doda imenski prostor »std«, saj definira funkcije, kot sta »cin« in »cout«. Če torej na začetek kode vstavimo »namespace std«, nam ni treba vnesti »std« z vsako funkcijo.

Nato pokličemo funkcijo »main()« in nato deklariramo spremenljivko celoštevilskega podatkovnega tipa. 'Int_value' je ime spremenljivke, ki smo jo navedli tukaj. Nato uporabimo »cout«, ki pomaga pri izpisu podanih podatkov na zaslon. Tukaj prikažemo sporočilo uporabniku, v katerem rečemo: 'Vnesite celo število'. Pod tem postavimo 'cin' skupaj s simboli za ekstrakcijo '>>' in postavimo spremenljivko 'int_num'.







Zdaj vzamemo uporabnikov vnos in ga shranimo tukaj. Prav tako želimo prikazati celo število, ki ga uporabnik vnese tukaj na zaslonu. Torej pod tem uporabimo »cout« in tja postavimo »int_value«.



Koda 1:



#vključi
uporabo imenski prostor std ;
int glavni ( ) {
int notranja_vrednost ;
cout <> notranja_vrednost ;
cout << 'Celo število je: ' << notranja_vrednost ;
vrnitev 0 ;
}

Izhod:
Ko se dana koda izvede, vnesemo »89« in sprejme »89« kot uporabniški vnos. Nato pritisnemo 'Enter', tako da prikaže naslednjo vrstico.





Primer 2:

Tukaj moramo pridobiti vhod in prikazati izhod. Zato v prvo vrstico vključimo datoteko glave »iostream«. Ta datoteka glave vsebuje deklaracije za funkciji 'cin' in 'cout'. Nato je dodan imenski prostor »std«. Ni nam treba vnašati »std« z vsako funkcijo, če dodamo »namespace std« na začetku kode.



Po klicu funkcije »main()« je deklarirana spremenljivka podatkovnega tipa »float«. Spremenljivka, ki jo tukaj deklariramo, se imenuje 'float_value.' Nato uporabimo funkcijo »cout« za pomoč pri upodabljanju posredovanih podatkov na terminalu. Tukaj s prikazom sporočila uporabniku povemo, naj vnese število s plavajočo številko. Spremenljivka »float_num« in simboli za ekstrakcijo »>>« so nameščeni pod tem skupaj s »cin«.
Uporabnikov vnos se zbere in shrani v »float_num«. Pod tem še enkrat uporabimo funkcijo »cout« in vstavimo »float_value«, saj želimo videti tudi število float, ki ga uporabnik vnese na zaslonu.

Koda 2:

#include
uporabo imenski prostor std ;
int glavni ( ) {
lebdi plavajoča_vrednost ;
cout <> plavajoča_vrednost ;
cout << 'Število s plavajočim delom je: ' << plavajoča_vrednost ;
vrnitev 0 ;
}

Izhod :
Ko se zažene prej omenjena koda, kot uporabniški vnos s tipkovnice vnesemo »87.5«. Naslednja vrstica prikaže plavajočo vrednost, ko kliknemo »Enter«.

Primer 3:

Zdaj pa od uporabnika pridobimo vrednost tipa podatkov »double«. Tukaj inicializiramo »double_value« vrste podatkov »double« in nato postavimo sporočilo, ki ga želimo prikazati uporabniku. Po tem uporabimo “cin>>” in sem postavimo spremenljivko “double_value”. Uporabnikov vnos je shranjen v tej spremenljivki »double_value«. Ponovno uporabimo »cout«, kjer vstavimo spremenljivko »double_value« za prikaz vnosa, ki ga uporabnik vnese kot izhod.

Koda 3:

#vključi
uporabo imenski prostor std ;
int glavni ( ) {
dvojno dvojna_vrednost ;
cout <> dvojna_vrednost ;
cout << 'Dvojna številka je: ' << dvojna_vrednost ;
vrnitev 0 ;
}

Izhod :
Tukaj vnesemo dvojno številko vrste podatkov in pritisnemo »Enter«. Vendar tukaj ugotavljamo, da ne prikaže celotne številke. Za prikaz celotne številke 'dvojne' podatkovne vrste potrebujemo samo nekaj tehnik v C++.

Primer 4:

Tukaj vključujemo še eno datoteko glave, ki je »bits/stdc++.h«, saj vsebuje vse želene deklaracije funkcij. Tukaj nastavimo želeno sporočilo, ki ga uporabnik vidi po inicializaciji »double_d« podatkovnega tipa »double«. Nato uporabimo funkcijo 'cin>>' in tukaj dodelimo spremenljivko 'double_d'. Vnos je shranjen v 'double_d'. Za prikaz vnosa, ki ga uporabnik tukaj vnese kot izhod, ponovno vnesemo spremenljivko “double_d” v polje “cout”. Vključujemo tudi funkcijo »setprecision()«, v katero dodamo »10«, tako da prilagodi natančnost vrednosti dvojnega podatkovnega tipa in jo ustrezno natisne. Natančnost, ki jo tukaj nastavimo, je '10'.

Koda 4:

#vključi
#vključi
uporabo imenski prostor std ;
int glavni ( ) {
dvojno d_vrednost2 ;
cout <> d_vrednost2 ;
cout << setprecision ( 10 ) << 'Dvojna številka je: ' << d_vrednost2 ;
vrnitev 0 ;
}

Izhod :
Tukaj zbere vhod in nato prikaže 'dvojno' vrednost v skladu z enako natančnostjo, kot smo jo prilagodili v dani kodi.

Primer 5:

V tej kodi dobimo vnos znaka od uporabnika. Tukaj inicializiramo spremenljivko »char« »char1« in nato uporabimo »cout« za prikaz sporočila. Nato postavimo »cin>>« in tam vstavimo ta »char1«. Tukaj je torej shranjen znak, ki ga vnese uporabnik. Nato znova uporabimo »cout«, da prikažemo znak, ki je shranjen v spremenljivki »char1«.

Koda 5:

#include
uporabo imenski prostor std ;
int glavni ( ) {
char char1 ;
cout <> char1 ;
cout << 'Lik je:' << char1 ;
vrnitev 0 ;
}

Izhod :
Po izvedbi se prikaže to sporočilo. Kot vnos znakov vnesemo »z«. Nato se v naslednji vrstici izpiše vneseni znak.

Primer 6:

V tej kodi prejmemo vnos niza od uporabnika. Tukaj inicializiramo spremenljivko »string« »myName« in uporabimo »cout« za izpis sporočila. Nato na to mesto vstavimo »myName« in »cin>>«. Tako se tukaj shrani niz, ki ga je uporabnik vnesel. Nato znova uporabimo ukaz »cout«, da prikažemo niz, ki je shranjen v spremenljivki »myName«.

Koda 6:

#include
uporabo imenski prostor std ;
int glavni ( ) {
niz myName ;
cout <> moje ime ;
cout << 'Ime mi je: ' << moje ime ;
vrnitev 0 ;
}

Izhod:
Prikaže se naslednje sporočilo. V vnosno polje vnesemo niz 'Peter'. Vneseni niz je nato prikazan v naslednji vrstici:

Primer 7:

Ko želimo kot vhod vzeti več nizov ali vrstico, moramo uporabiti funkcijo “getline()”. Tukaj deklariramo 'Ime niza'. Nato se sporočilo, ki ga vnesemo, natisne z uporabo »cout«. Nato postavimo »Name« in »cin« v funkcijo »getline()«, ki od uporabnika pridobi več vnosov nizov in jih shrani v spremenljivko »Name«. To shrani nize, ki jih je vnesel uporabnik. Nato prikažemo nize, ki so shranjeni v spremenljivki »Ime« z ukazom »cout«.

Koda 7:

#include
uporabo imenski prostor std ;
int glavni ( ) {
ime niza ;
cout << 'Prosimo, vnesite svoje polno ime tukaj: ' ;
getline ( prehranjevanje , Ime ) ;
cout << 'Vaše polno ime je:' << Ime ;
vrnitev 0 ;
}

Izhod:
Tukaj, v tem izidu, vnesemo 'James Samuel' kot podatke niza. Ko pritisnemo 'Enter', tukaj prikaže celotno ime, saj smo uporabili funkcijo 'getline()'.

Zaključek

V tem priročniku smo razpravljali o »uporabniškem vnosu C++«. Raziskali smo ta koncept in izvedeli, da se ukaz »cin« skupaj s simboli za ekstrakcijo »>>« uporablja za pridobitev vnosa uporabnika. Od uporabnika smo vzeli vnos vrednosti podatkovnega tipa integer, float, double, char in string s pomočjo ukaza “cin>>” in prikazali primere C++, v katerih je koncept “uporabniškega vnosa” podrobno razložen. .