Primer 1:
Zdaj pa izvedimo nekaj primerov, kjer uporabimo ta 'logični podatkovni tip' in pokažimo, da deluje v C++. Kodo začnemo z dodajanjem datotek glave, ki jih potrebujemo. Prva datoteka glave, ki jo dodamo sem, je »
Po tem imamo kodo gonilnika, kar pomeni, da sem dodamo funkcijo »main()«. Zdaj deklariramo spremenljivko 'isBulbOn' z logičnim podatkovnim tipom 'bool' in tukaj prilagodimo 'true'. Pod tem imamo še eno logično spremenljivko z imenom 'isBulbOff', v katero dodamo 'false'. Ta pravi in napačni rezultat sta »1« oziroma »0«.
Če želite preveriti izhod teh logičnih vrednosti, jih preprosto natisnemo s stavkom 'cout'. V tem stavku »cout« najprej natisnemo rezultat »isBulbOn«. Nato v naslednji vrstici natisnemo rezultat spremenljivke “isBulbOff”. Tukaj je uporabljen 'endl', tako da premakne naš kazalec v naslednjo vrstico.
Koda 1:
#include
uporaba imenskega prostora std ;
int glavni ( )
{
bool jeBulbOn = prav ;
bool jeBulbOff = lažno ;
cout << 'Žarnica je tukaj' << jeBulbOn << konec ;
cout << 'Žarnica ne sveti tukaj' << jeBulbOff ;
}
Izhod:
Izhod te kode predstavlja rezultat v obrazcih »0« in »1«, kot je prikazano spodaj. Tukaj '1' označuje rezultat 'true', medtem ko '0' označuje rezultat 'false'. Ta rezultat dobimo samo zaradi podatkovnega tipa 'bool'.
Primer 2:
Zdaj deklariramo dve spremenljivki, »Pass« in »Fail«, podatkovnega tipa »bool« znotraj glavnega, potem ko smo na začetku te kode vključili datoteko glave. Spremenljivka »Pass« je tukaj dodeljena kot »true«, spremenljivka »Fail« pa je dodeljena kot »false«. Zdaj »Pass« kot rezultat vrne »1«, »Fail« pa vrne »0«.
Zdaj uporabljamo te spremenljivke bool v našem stavku 'cout', da dobimo resničen ali napačen rezultat v obliki '1' in '0'. 'Cout', kamor vnesemo 'Pass', vrne '1'. Kjer uporabimo »Fail«, vrne »0«. Tukaj dodamo pet stavkov »cout«, od katerih vsak vsebuje logično spremenljivko.
Koda 2:
#includeuporaba imenskega prostora std ;
int glavni ( )
{
bool Pass = prav ;
bool Napaka = lažno ;
cout << 'Odstotek je 60' << Pass << konec ;
cout << 'Odstotek je 45' << neuspeh << konec ;
cout << 'Odstotek je 90' << Pass << konec ;
cout << 'Odstotek je 85' << Pass << konec ;
cout << 'Odstotek je 33' << neuspeh << konec ;
}
Izhod:
V tem izhodu »1« predstavlja »pravi« rezultat, ki je »uspešen«, »0« pa predstavlja »napačen« rezultat, ki je v tem primeru »neuspešen«.
Primer 3:
V tej kodi inicializiramo tri cele spremenljivke, ki so »num_01«, »num_02« in »a« z vrednostjo »45«, »62« oziroma »3«. Po tem deklariramo še tri spremenljivke – »b_01«, »b_02« in »b_03« – in to so logični podatkovni tip »bool«. Zdaj inicializiramo »b_01« s pogojem »num_01 == num_01«. Nato inicializiramo »b_02« in »b_03« na enak način kot »b_01«.
Po inicializaciji vseh spremenljivk jih natisnemo ločeno z uporabo »cout«, da preverimo rezultat teh logičnih spremenljivk. Po tem inicializiramo spremenljivko »b_a« podatkovnega tipa »bool« s »true«. Nato tukaj uporabimo stavek »če«, kjer kot pogoj postavimo »b_a«. Zdaj, če je ta pogoj 'b_a' resničen, se izvede stavek za 'if'. V nasprotnem primeru se bo del »drugo« izvedel tukaj. Po tem nadaljujemo in inicializiramo celoštevilsko spremenljivko »num«, v kateri uporabimo nekaj matematičnih operacij in prikažemo rezultat »num«.
Koda 3:
#includeuporaba imenskega prostora std ;
int glavni ( )
{
int št_01 = Štiri, pet , št_02 = 62 , a = 3 ;
bool b_01 , b_02 , b_03 ;
b_01 = št_01 == št_01 ;
b_02 = št_01 == št_02 ;
b_03 = št_02 > št_01 ;
cout << 'Odgovor prvega Boola b_01 je = ' <<
b_01 << konec ;
cout << 'Odgovor drugega Boola b_02 je = ' <<
b_02 << konec ;
cout << 'Odgovor tretjega Boola b_03 je = ' <<
b_03 << konec ;
bool b_a = prav ;
če ( b_a )
cout << 'da' << konec ;
drugače
cout << 'ne' << konec ;
int na enem = lažno + 7 * a - b_a + prav ;
cout << na enem ;
vrnitev 0 ;
}
Izhod:
Ta izid prikazuje rezultate operacij, ki smo jih izvedli v naši kodi. Torej, na ta način uporabljamo ta 'logični podatkovni tip' v naših kodah C++.
Primer 4:
Tukaj vnesemo 'isHotDay' kot spremenljivko 'bool' in jo inicializiramo z 'false'. Zdaj uporabimo izjavo »if« in podamo »isHotDay« kot pogoj. Stavek, ki sledi 'if', se zdaj izvede, če je izpolnjen pogoj 'isHotDay'. V nasprotnem primeru se bo na tej točki izvajal del »drugo«.
Zdaj imamo logično spremenljivko »DoTask« in jo nastavimo na »true«. Poleg tega inicializiramo tudi spremenljivko »int« z imenom »Task_count«. Po tem postavimo zanko 'while()'. V tej zanki 'while()' kot pogoj postavimo 'DoTask'. Znotraj zanke while zapišemo »Task_count++«, ki poveča vrednost »Task_count« za 1.
Ko se ta stavek izvede, se vrednost »Task_count« poveča za 1. Nato se izvede naslednji stavek »cout«. Po tem znova postavimo pogoj, ki je »Task_count < 9« in ta pogoj dodelimo spremenljivki »DoTask«. Ta zanka deluje, dokler »Task_count« ni manjše od »9«.
Koda 4:
#includeuporaba imenskega prostora std ;
int glavni ( ) {
bool je HotDay = lažno ;
če ( isHotDay ) {
cout << 'Vroč dan je!' << konec ;
} drugače {
cout << 'Ni vroč dan' << konec ;
}
bool DoTask = prav ;
int Task_count = 0 ;
medtem ( DoTask ) {
Task_count ++;
cout << 'Naloga se nadaljuje tukaj' << Task_count << konec ;
DoTask = ( Task_count < 9 ) ;
}
vrnitev 0 ;
}
Izhod:
Ta izhod prikazuje rezultat vsakega dejanja, ki smo ga izvedli skozi našo kodo. Tako na ta način uporabljamo tudi ta »logični podatkovni tip« v naših kodah C++.
Primer 5:
Zdaj pa gremo k zadnjemu primeru te vadnice. Tukaj vzamemo tri edinstvene logične spremenljivke in natisnemo obe. Po tem uporabimo operatorje 'IN', 'ALI' in 'NE' za te logične spremenljivke. Tudi rezultat vseh operacij je shranjen v logični obliki, ker smo dodali »bool« z vsemi spremenljivkami, v katerih je shranjen rezultat teh operacij. Po tem ponovno natisnemo izid teh operacij v logični vrednosti.
Koda 5:
#includeuporaba imenskega prostora std ;
int glavni ( )
{
bool vrednost_1 = prav ;
bool vrednost_2 = lažno ;
bool vrednost_3 = prav ;
cout << 'vrednost_1 je ' << vrednost_1 << konec ;
cout << 'vrednost_2 je ' << vrednost_2 << konec ;
cout << 'vrednost_3 je ' << vrednost_3 << konec << konec ;
bool rezultat_1 = ( vrednost_1 || vrednost_3 ) && vrednost_1 ;
bool rezultat_2 = vrednost_1 && vrednost_2 ;
bool rezultat_3 = vrednost_2 || vrednost_3 ;
bool rezultat_4 = ! vrednost_3 ;
bool rezultat_5 = ! vrednost_2 ;
bool rezultat_6 = ! vrednost_1 ;
cout << 'Rezultat 1 je = ' << rezultat_1 << konec ;
cout << 'Rezultat 2 je = ' << izid_2 << konec ;
cout << 'Rezultat 3 je = ' << izid_3 << konec ;
cout << 'Rezultat 4 je = ' << izid_4 << konec ;
cout << 'Rezultat 5 je = ' << izid_5 << konec ;
cout << 'Rezultat 6 je = ' << izid_6 << konec ;
}
Izhod:
Tukaj je izid. Morda opazimo, da je rezultat vsake operacije prikazan v obliki »0« in »1«, ker je uporabljen podatkovni tip »bool«.
Zaključek
V tej vadnici smo pokazali, kako se logični podatkovni tip uporablja v C++ in kakšen je rezultat logičnega podatkovnega tipa. Raziskali smo primere, v katerih smo uporabili ta logični podatkovni tip. Videli smo, da je ta logični podatkovni tip učinkovit in preprost, vendar ga je nujno uporabljati previdno, da preprečite napake.